Tiskane izdaje
Ljubljana – Sredi septembra se je iztekel pogodbeni rok, do katerega bi morala Telekom in Nil poskrbeti za postavitev brezžičnega omrežja na celotnem območju znotraj ljubljanske obvoznice. A še vedno je omreženo samo središče mesta.
WiFree je v ožjem središču mesta začel delovati februarja letos. Gre za širokopasovno brezžično omrežje, ki je v omejenem obsegu (do 60 minut na dan in s hitrostjo prenosa podatkov 512 kb/s) uporabnikom na voljo tudi brezplačno. Z omreženjem mestnega središča med Vilharjevo, Tivolsko, Aškerčevo, Zoisovo, Karlovško in Njegoševo cesto sta zasebna partnerja, podjetji Telekom Slovenije in Nil, izvedla le prvo fazo projekta, ki predvideva omreženje celotnega območja ljubljanske občine.
Drugo fazo, pokritje območja znotraj ljubljanske obvoznice (razen zelenih površin) z brezžičnim signalom, bi moral zasebni partner po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu in aneksu, ki je bil k njej podpisan januarja letos, izvesti v 510 dneh od podpisa pogodbe. Ta rok se je iztekel sredi septembra. Toda širitev WiFreeja zunaj ožjega središča mesta se, kot kaže, sploh še ni začela.
Na centru za informatiko pri mestni upravi na naše vprašanje, koliko dostopovnih točk v okviru druge faze projekta že deluje in koliko jih mora zasebni partner postaviti, da bo omreženo celotno območje znotraj obvoznice, niso odgovorili. Zapisali so le, da so »pri postavljanju dostopovnih točk sledili cilju pokritosti posameznih območij«, in dodali, da je pokritost ožjega mestnega središča zagotovljena že od februarja, nadaljnje širjenje dostopovnih točk pa se izvaja iz središča proti cestnemu obroču. Nekoliko bolj jasni so bili na Telekomu, kjer so povedali, da je pokrito ožje mestno središče in delujočih 160 dostopovnih točk. »Z MOL je dogovorjeno, da postavimo dodatnih 40 točk – skupaj dvesto.«
Aktivnosti prilagodili zmožnostim
Število dostopovnih točk se je torej od zagona WiFreeja nekoliko povečalo – februarja jih je delovalo okoli 80. A je še daleč od končnega cilja, saj pogodba določa, da mora zasebni partner zagotoviti delovanje 1430 točk. Drugi fazi bi po pogodbi morala slediti še tretja – omreženje preostalih naseljenih območij občine zunaj obvoznice – za katero ima zasebni partner na voljo dodatnih 310 dni, torej bi moralo biti celotno območje občine z WiFreejem pokrito do konca julija 2014. Največ dostopovnih točk pa je treba zagotoviti prav v drugi fazi, saj so ob predstavitvi projekta napovedali, da bo WiFree pokrival 90 odstotkov širšega mestnega središča, 80 odstotkov naseljenega območja do obvoznice in le 40 odstotkov naseljenega območja do meje mestne občine.
In zakaj znova zamude? »Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer smo v dogovoru z MOL aktivnosti zmanjšali in ustrezno prilagodili dejanskim zmožnostim,« so zapisali na Telekomu. Dodali so še, da pogovori o morebitnih spremembah projekta med partnerji še potekajo. Še bolj skopi s pojasnili so bili na občini. »Wi-fi je zahteven in kompleksen projekt, ki na izvedbeni ravni zahteva veliko usklajevanj, zato ga ni mogoče opredeliti zgolj skozi besedilo novega aneksa. To je tudi razlog, da nov aneks še ni podpisan,« so sporočili.
Naj spomnimo, o zamudah pri projektu smo pisali že na začetku julija, ko so na MOL trdili, da so »v sklepni fazi dogovora z zasebnim partnerjem, s katerim bodo med drugim redefinirani roki za izvedbo omrežja WiFree v drugi fazi«. Tako ni znano, ali se pogovarjajo o mesecih ali letih zamika ali celo o spremembah obsega projekta. »Dokler še iščemo dokončno rešitev in dokler ta ni formalizirana, o tem ne moremo obveščati javnosti,« so na občini odgovorili na naše vprašanje, kakšne spremembe so pravzaprav na mizi.
Simbolične kazni
V pogodbi je sicer določena tudi pogodbena kazen, ki pa je nizka: če pri izvedbi posamezne faze nastanejo zamude, ki niso posledica višje sile ali razlogov na strani naročnika, je izvajalec za vsak poln koledarski mesec zamude dolžan plačati 2000 evrov. Najvišji znesek kazni je omejen na 18 tisočakov. Vrednost projekta naj bi sicer presegala deset milijonov evrov.
Zamude oziroma prelaganje napovedanih rokov so stalnica pri tem projektu, ki so ga na občini predstavili že leta 2008, ko so na primer napovedali, da bo tako omrežje znižalo cene interneta. Naslednji korak je bil storjen šele spomladi 2010, ko so svetniki potrdili akt o javno-zasebnem partnerstvu. Sledil je razpis, nanj se je prijavilo pet kandidatov: po skoraj dveh letih je občina za partnerja izbrala Telekom in Nil, s katerima je aprila 2012 podpisala pogodbo. Takrat je bilo napovedano, da bodo prve dostopovne točke začele delovati jeseni 2012, a so potem projekt ustavili, dokler niso januarja letos podpisali prvega aneksa, s katerim so med drugim podaljšali rok za izvedbo vsake od posameznih faz.
