Neuspešen poskus prodaje Stožic, prvič

Nedokončani trgovski cel centra Stožice ostaja brez lastnika, saj na dražbo ni bilo nikogar. 

Objavljeno
08. maj 2017 21.11
08.05.2017, LJUBLJANA, DRAŽBA STOŽICE
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek

Prva dražba, na kateri je stečajna upraviteljica Grepa poskušala prodati nedokončani trgovski del Stožic, se je končala neuspešno. Izet Rastoder, ki je edini do roka vplačal milijon evrov varščine, se na njej namreč ni prikazal.

Nedokončano trgovsko središče športnega parka Stožice, ki je po odprtju športnega dela leta 2010 obstalo v tretji gradbeni fazi, je edino vredno premoženja Grepa, zasebnega partnerja ljubljanske občine v projektu Stožice. Z njihovo prodajo naj bi delno poplačali upnike, ki jim je bilo v stečajnem postopku priznanih kar 450 milijonov evrov terjatev do tega projektnega podjetja, ki sta ga prav z namenom uresničitve projekta Stožice leta 2008 ustanovila Gradis skupina G in Energoplan.

V dveh tednih nova cena

A včerajšnji prvi poskus se je končal neuspešno, saj na javni dražbi ni bilo nikogar, ki bi bil pripravljen za nepremičnine plačati vsaj 20,9 milijona evrov, kolikor je znašala izklicna cena. »Glede na to, da stranke, ki je vplačala varščino, ni, je zaradi nepristopa javna dražba neuspešna,« je dražbo za prodajo trgovskega dela Stožic po desetih minutah čakanja končala stečajna upraviteljica Lucija Klampfer.

Če je običajno vplačilo varščine na javnih dražbah že znak, da bo prodaja uspešno izvedena, se to v primeru Stožic ni zgodilo. Družba Rastoder, d. o. o., eden ob večjih upnikov Grepa, je sicer do roka vplačala dober milijon evrov varščine. Izet Rastoder za pojasnila ni bil dosegljiv, prav tako ne njegova odvetnica, na sedežu podjetja pa so dejali, da zadeve ne komentirajo.

Rastoder je prejšnji teden za STA dejal, da s sodiščem pričakuje dogovor o lastništvu. »Če se bo kdo prijavil, bo trgovski del Stožic pač kupil. Če ne bo drugih ponudnikov, se bomo skušali s sodiščem dogovoriti za kompenzacijo. Ponedeljkova dražba namreč še ne bo dala odgovora o lastništvu, ker mora stečajna upraviteljica dobiti soglasje sodišča,« je dejal lastnik in direktor družbe Rastoder, d. o. o. Dodal je, da se mu zdi nesmiselno dvakrat plačevati za lastništvo Stožic, glede na to, da so kupili že terjatve bank.

Varščina bo vrnjena

Da predstavniki družbe niso prišli na dražbo, je nekoliko presenetilo tudi stečajno upraviteljico Lucijo Klampfer. Ta je povedala, da bodo vplačano varščino družbi vrnili, saj so tako določali razpisni pogoji, sama pa bo sodišču predlagala nov poskus prodaje. Dejala je, da v postopku ni bilo nobenega drugega interesenta, ki bi se zanimal za nakup oziroma bi si želel ogledati stožiško gradbeno jamo. Da je družba vplačala varščino 1,045 milijona evrov, kaže na to, da vendarle ne namerava prepustiti lastništva drugemu.

Rastoder je skupaj z DUTB prvi ločitveni upnik. Kot je znano, je svoj vstop v Stožice začel že na začetku preteklega leta, ko je kupil terjatve do Grepa najprej od SID banke in Gorenjske banke. Maja lani je sklenil še dogovor o odkupu 84 milijonov evrov terjatev do Grepa s slabo banko, za katere naj bi neuradno plačal 15 milijonov evrov, a ta še ni bil realiziran. DUTB je bilo v stečajnem postopku Grepa tako priznanih okoli 110 milijonov evrov zavarovanih terjatev, Rastoderju pa okoli 28 milijonov. Na slabi banki so na naša vprašanja v zvezi z realizacijo pogodbe o prodaji terjatev odgovorili le, da »rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti še ni potekel, drugih informacij, ki so del pogodbenih določil, pa DUTB ne more razkrivati«.

Špekuliranje?

Kaj torej sledi po včerajšnjem neuspešnem poskusu prodaje? Lucija Klampfer je napovedala, da bo v dveh tednih na sodišče dala predlog za nov poskus prodaje. Kakšna bo cena, še ni znano, a kot je dejala, je »načeloma vedno v drugem krogu prodajna cena nižja«. Čeprav je v stečajnih prodajah lahko določeno, da gre varščina, če dražitelja na dražbo ni, v stečajno maso, v tem primeru ne bo tako. Stečajna upraviteljica je na vprašanje, zakaj ni tega določila v razpisu dražbe, odgovorila, da »razpis javne dražbe izpolnjuje vse zakonske pogoje« in da »zaenkrat ne vemo, zakaj predstavniki družbe Rastoder niso pristopili«. Dodala je, da bi tako določilo res lahko zapisala v razpisne pogoje, »ampak glede na to, da je edini vplačal varščino Rastoder, ki je največji upnik, bi preostali upniki dobili zanemarljivo vrednost«.

Ker bo v prihodnjem poskusu prodaje izklicna cena najverjetneje nižja, se ob Rastoderjevi potezi postavlja vprašanje o špekuliranju. Klampferjeva je na vprašanje, ali bi lahko izvedel, da je edini vplačal varščino, odgovorila, da »zelo težko« in da po njenem mnenju do te informacije ni mogel priti. Poleg številnih predstavnikov medijev sta se sicer včerajšnje dražbe udeležila še dva neznanca, ki sta dejala, da sta prišla kot javnost.

Rastoder do nepremičnin brez kupnine?

Stečajna upraviteljica je včeraj zavrnila Rastoderjevo zamisel o kompenzaciji. Kot je dejala, je pobot dovoljen v primerih izvršb, ne pa tudi v insolvenčnem zakonu. V primeru Grepa bi po zakonu lahko prišel v poštev člen o prenosu premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti. »Če ločitveni upnik ne poda soglasja k nadaljnjim prodajam oziroma novi predlagani ceni, se naredi načrt delitve stečajne mase, kar pomeni, da je ločitveni upnik dolžan poravnati vse stroške stečajnega postopka, s sklepom o izročitvi nepremičnine pa sodišče nepremičnino brez bremen izroči upniku,« je pojasnila Klampferjeva. Na vprašanje, po koliko neuspešnih poskusih prodaje je to mogoče, je odgovorila, da sodišče načeloma odloča le na podlagi mnenja ločitvenih upnikov (in ne soglasja), dokler se premoženje prodaja po več kot polovici likvidacijske vrednosti. »Tu je čisto odvisno, kaj bo naredilo sodišče in kakšna bo nova predlagana cena, a to moramo še pogledati,« je dejala. Do tega scenarija bo bržkone moralo preteči še kar nekaj mesecev.

Tudi Rastoder je že napovedal, da bo pot do razpleta stožiške sage še dolga, zato noče razkriti svojih načrtov – ali bo tudi končni investitor v kompleks ali le posrednik do končnega kupca. Klampferjeva je sicer že v načrtu stečajnega postopka, ki ga je pripravila na začetku leta, predvidela dve dražbi, eno za april in drugo za avgust. Tako bo treba na odgovor, kdo bo dokončal Stožice, kaj bo v betonskem kompleksu in kdaj bo ta zaživel, še počakati. Kot je povedala stečajna upraviteljica, razen Rastoderja drugega interesenta za nepremičnine doslej ni bilo, niti si nihče ni želel ogledati kompleksa, ki propada že skoraj sedem let.