Neuspešni v tožbi za 58 milijonov evrov

Ljubljana – Okrajno sodišče je zavrnilo odškodninski zahtevek mestne občine Ljubljana ter občin Trzin, Šempeter-Vrtojba in Log-Dragomer, ki so ga proti državi vložile zaradi sprememb zakona o financiranju občin med prvim mandatom vlade Janeza Janše. Sodba še ni pravnomočna.

Navedene občine so odškodninsko tožbo proti Republiki Slovenija vložile maja 2008 in v njej zahtevale vračilo skupno 58,4 milijona evrov, kolikor je po njihovih izračunih znašal njihov proračunski izpad zaradi sprememb zakona o financiranju občin. MOL je zahtevala vračilo 56.847.385 evrov, Trzin 985.827 evrov, Log-Dragomer 194.863 evrov, Šempeter-Vrtojba pa 456.264 evrov.

Na okrajnem sodišču v Ljubljani je bila prva obravnava opravljena maja letos, druga (in tudi zadnja) pa sredi novembra. Potem je sodnica Helena Miklavčič spisala sodbo, ki je bila strankam v postopku poslana prejšnji teden. Z državnega pravobranilstva, ki je v sodnem postopku zastopalo Republiko Slovenijo, so sporočili, da je sodišče sledilo njihovemu ugovoru in odločilo, »da v ravnanju tožene stranke ni bilo protipravnosti«.

Zakonodajalec mora korigirati razlike med občinami

Tožeče stranke so zatrjevale, da jim je z ravnanjem državnega zbora, ki je zakonodajni organ in nosilec oblasti, nastala materialna škoda. Ta naj bi se kazala v obliki nižjih prihodkov iz naslova dohodnine, kot bi jih prejemale, če ne bi bile sprejete spremembe zakona o financiranju občin in bi veljal stari način financiranja.

Kot pravijo na državnem pravobranilstvu, so tožeče stranke zahtevale, naj ustavno sodišče ugotovi, da je ureditev financiranja po novem zakonu o financiranju občin (ZFO-1) v neskladju z ustavo. »Sodišče je odločilo, da nedopustnost ravnanja državnega zbora, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost, iz odločbe ustavnega sodišča neposredno ne izhaja. Ustavno sodišče je namreč poudarilo načelo socialne države (2. člen ustave) in načelo enakosti (14. člen ustave), v skladu s katerima je treba vsem prebivalcem, ne glede na to, v kateri občini prebivajo, zagotoviti dobrine, ki pomenijo njihove ustavne in zakonske pravice. Zakonodajalec mora korigirati objektivne razlike med občinami, kar pomeni, da zakonsko prerazporejanje lastnih sredstev med posameznimi občinami ne pomeni protiustavnega posega v finančno avtonomijo občin,« so sporočili z državnega pravobranilstva. In dodali: »Ker tožečim strankam ni uspelo dokazati elementa protipravnosti kot temeljnega elementa za obstoj odškodninske odgovornosti, je sodišče njihov zahtevek zavrnilo kot neutemeljen.«

Ljubljana med Janšo, Jankovićem in Pahorjem

Sprememba zakona o financiranju občin je bila sicer ena glavnih točk spora med Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem. Novi zakon je začel veljati s 1. januarjem 2007, torej kmalu po tistem, ko se je na županski stolček v prestolnici zavihtel Janković, ki ga je dobro leto pred tem država razrešila z mesta direktorja Mercatorja. Janković je bil prepričan, da je sprememba zakona o financiranju občin, s katero je ljubljanski proračun med vsemi v državi izgubil daleč največ, kazen, ker Ljubljančani na volitvah niso glasovali za »pravega« kandidata. Na drugi strani je takratni minister za lokalno samoupravo Ivan Žagar spremembe utemeljeval s prerazporeditvijo in bolj pravično porazdelitvijo denarja med bolj in manj razvitimi občinami.

Štiri oškodovane občine so vložile tudi pobudo za oceno ustavnosti ZFO-1 in ustavno sodišče je konec leta 2007 ugotovilo, da so nekateri členi v neskladju z ustavo. Vlada je naslednje leto zakon popravila, a občinam denarja ni vrnila, zato so te vložile odškodninski zahtevek.

Po Janševem porazu na volitvah leta 2008 in nastopu Pahorjeve vlade so se odnosi med glavnim mestom in državo vidno otoplili. Vlada spornega ZFO-1 sicer ni spremenila, se je pa lotila sprememb zakona o glavnem mestu, s katerimi je Ljubljani od leta 2010 naprej namenila dodatna sredstva iz dohodnine za naloge, ki jih opravlja kot glavno mesto. Na letni ravni je to znašalo od 15 do 16 milijonov evrov. V takratni opozicijski SDS so sicer spremembam zakona ostro nasprotovali in tudi ta zakon dali v presojo ustavnemu sodišču, ki pa je pobudo januarja letos zavrglo, saj je s konstituiranjem novega državnega zbora skupina poslancev – predlagateljev iz leta 2010 izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti predlagatelj.

Ob ponovnem prevzemu vlade se SDS sprememb zakona o glavnem mestu ni lotila. Pred nekaj tedni pa je finančno ministrstvo pri spremembah predloga proračuna za prihodnji dve leti v duhu varčevanja znesek, ki ga ljubljanska mestna občina dobi po zakonu o glavnem mestu, zmanjšalo za tri milijone evrov oziroma za približno petino.

Čeprav tudi Pahorjeva vlada Ljubljani ni vrnila celotnega zneska, ki ga je ta izgubila s spremembami zakona o financiranju občin, so v tem času na občini razmišljali tudi o umiku odškodninske tožbe zaradi ZFO-1. V tem obdobju so namreč med MOL in vlado potekala pogajanja o zunajsodni poravnani odprtih pravd, ki pa na koncu niso bila uspešna. Prav tako med županom in predsednikom vlade nikoli ni bil sklenjen dogovor, ki ga predvideva zakon o glavnem mestu in s katerim bi opredelili naloge mestne občine in države, hkrati pa bi bil lahko podlaga za neposredno državno sofinanciranje mestnih projektov.

Se bodo občine pritožile?

Na občinah so sodbo večinoma prejeli šele včeraj, tako da smo pridobili le komentar župana Šempetra-Vrtojbe Milana Turka. Ta je zapisal, da je sodbo prebral, a je podrobneje ni želel komentirati, saj se mora še posvetovati z odvetnikom in ostalimi tremi župani. »Po tem posvetu se bomo odločili, ali se pritožiti ali ne, osebno pa se mi zdi, da ima tudi morebitna pritožba malo možnosti za uspeh,« pravi. Rok za vložitev pritožbe je 15 dni. Z vlade smo dobili odziv ministrstva za pravosodje in javno upravo, kjer pravijo, da jih »veseli, da je stališču, ki ga je zastopala vlada, pritrdilo tudi prvostopenjsko sodišče«. Podrobneje sodbe niso komentirali, ker je še niso prejeli.