Nevarni objekt »zaščitili« z opozorilnim napisom

Vila Zlatica: Trinajst let po smrti lastnice Hribarjev dom še brez jasne prihodnosti.

Objavljeno
24. april 2013 11.27
Vila Zlatica v rožni dolini, Ljubljana Slovenija 22.04.2013
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana
Ljubljana – Pred vilo Zlatica, hišo nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, se je pojavila tabla »Pozor, gradbišče! Vstop prepovedan«. Marsikateri mimoidoči je tako pomislil, da se propadajočemu objektu vendarle obetajo lepši časi. A do začetka obnove bo, kot kaže, preteklo še kar nekaj časa.

Vila, poimenovana po županovi hčerki, zdravnici Zlatici Hribar, je v last mesta prešla leta 2010. Hišo je državi Hribarjeva v oporoki zapustila že leta 2000, v njej pa zapisala željo, da se v vili uredi muzej v spomin na njenega očeta. Notranjo opremo je že pred svojo smrtjo zapustila Mestnemu muzeju Ljubljana, knjige in korespondenco pa Narodni in univerzitetni knjižnici.

Že po smrti Zlatice Hribar so nekateri opozarjali, da si je pokojnica želela, da bi Hribarjevo vilo upravljal mestni muzej, ne država. Nato je trajalo celo desetletje, da sta se država in mesto dogovorila o tem, kdo bo prevzel odgovornost. Načelni dogovor so dosegli leta 2007, ko je vlada s sklepom vilo Zlatica z vso pripadajočo opremo določila za javno infrastrukturo v kulturi. Spomladi 2010 pa je bila zadeva urejena tudi formalnopravno; vlada je na predlog kulturne ministrice Majde Širca s pogodbo vilo neodplačno prenesla v last Mestne občine Ljubljana. Odtlej je vila v upravljanju javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML).

Ocena investicije: 2,5 milijona evrov

Mesto je že takoj obljubilo, da bo spoštovalo željo Hribarjeve hčere in v vili uredilo muzej. A v preteklih treh letih večjega vidnega napredka ni bilo. Ureditev muzeja ljubljanskega meščanstva v vili Zlatica je sicer ena od točk strategije razvoja kulture v MOL v obdobju 2012–2015, ki je bila sprejeta pred letom dni. V njej so zapisali, da bo gradbena in vsebinska prenova vile potekala v sodelovanju z MGML in restavratorskim centrom pri zavodu za varstvo kulturne dediščine.

»Nekdanja Hribarjeva vila bo namenjena predstavitvi dela znamenitega župana in njegove hčerke Zlatice Hribar, potresa, ki je prizadel Ljubljano leta 1895, in socialne zgodovine med obema vojnama. V sklopu prenove bo po originalnih načrtih obnovljen tudi vrt. Projekt je v fazi idejne rešitve in spomeniškovarstvenih pogojev, ocenjena vrednost znaša 2,5 milijona evrov. V primeru zagotovitve sredstev je začetek del predviden za leto 2013, dokončanje pa v letu 2014,« so še zapisali v strategiji.

»Potencialno nevarna« za obiskovalce

Toda opozorilni napis »Pozor, gradbišče! Vstop prepovedan« ni znanilec boljših časov za vilo, ki v vsem tem obdobju ni bila deležna obsežnejših vzdrževalnih posegov. Na naše poizvedovanje, zakaj označitev gradbišča, je Urša Karer iz službe MGML za odnose z javnostmi sporočila, da je »trenutno vila v stanju, ki je potencialno nevarno za njene obiskovalce, zato je objekt pod nadzorom ter označen z opozorilno tablo. Tehnična služba Muzeja in galerij Ljubljane pa opravlja tudi redne obhode vile in skrbi za najnujnejša vzdrževalna dela.«

Dodala je, da prenovo vile vodi MOL in da je projekt v fazi izdelovanja konservatorskega načrta. Na naše vprašanje, kolikšna je trenutna ocena vrednosti projekta, je odgovorila, da bosta ocena stroškov ter nadaljnje načrtovanje prenove mogoča šele po pripravi konservatorskega načrta. Na vprašanje, kakšen je trenutni časovni načrt obnove in koliko sredstev so doslej porabili za projekt in vzdrževanje, pa ni odgovorila.

Konservatorski načrt šele v začetni fazi

Konservatorski načrt sicer pripravlja ljubljanska območna enota zavoda za varstvo kulturne dediščine v sodelovanju z restavratorskim centrom. Vodji obeh enot Boris Vičič in Jernej Hudolin sta pojasnila, da je zavod že julija 2011 na zahtevo oddelka ljubljanske občine za kulturo izdelal kulturnovarstvene pogoje, v katerih so zahtevali izdelavo konservatorskega načrta. A ta je po Vičičevih in Hudolinovih besedah v povsem začetni fazi: »Trenutno se ureja šele začetna dokumentacija, sodelavci z restavratorskega centra pa so si ogledali objekt in določili nujne interventne ukrepe.«

Vila Zlatica je sicer v registru kulturne dediščine označena kot profana stavbna dediščina, kot dom pomembne osebnosti. Zgrajena je bila leta 1912 v naselju poštnih uradnikov v Rožni dolini, šest let pozneje pa jo je kupil ljubljanski župan Ivan Hribar. Leta 1934 je bila še dozidana in preurejena. Vila s Hribarjevo delovno sobo in knjižnico je izjemen dokument časa, piše v registru. Poleg tega je kot naselbinska dediščina zaščitena tudi četrt Rožna dolina, kjer vila stoji.

Denarja ni

Da se s pripravo potrebne dokumentacije za začetek obnove še ne mudi preveč, med drugim kaže proračun MOL. Ne v odloku za letošnje leto ne v tistem za prihodnje leto namreč denarja za obnovo vile Zlatica in ureditev muzeja v njej ni. Z mestnega oddelka za kulturo so sicer sporočili, da načrtujejo, da »bodo pripravljalne aktivnosti stekle pred letom 2015«. Pravijo, da odkar so lastniki vile Zlatica, zanjo iz proračuna še ni bilo porabljeno nič denarja, saj »so vse aktivnosti potekale v okviru javne službe Mestnega muzeja Ljubljana«. Kot dodajajo, so vilo, ki je »v slabem stanju in potrebna celovite prenove«, zaradi nevarnosti vlomov zavarovali z alarmom.