Vila, poimenovana po županovi hčerki, zdravnici Zlatici Hribar, je v last mesta prešla leta 2010. Hišo je državi Hribarjeva v oporoki zapustila že leta 2000, v njej pa zapisala željo, da se v vili uredi muzej v spomin na njenega očeta. Notranjo opremo je že pred svojo smrtjo zapustila Mestnemu muzeju Ljubljana, knjige in korespondenco pa Narodni in univerzitetni knjižnici.
Že po smrti Zlatice Hribar so nekateri opozarjali, da si je pokojnica želela, da bi Hribarjevo vilo upravljal mestni muzej, ne država. Nato je trajalo celo desetletje, da sta se država in mesto dogovorila o tem, kdo bo prevzel odgovornost. Načelni dogovor so dosegli leta 2007, ko je vlada s sklepom vilo Zlatica z vso pripadajočo opremo določila za javno infrastrukturo v kulturi. Spomladi 2010 pa je bila zadeva urejena tudi formalnopravno; vlada je na predlog kulturne ministrice Majde Širca s pogodbo vilo neodplačno prenesla v last Mestne občine Ljubljana. Odtlej je vila v upravljanju javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljana (MGML).
Ocena investicije:
»Nekdanja Hribarjeva vila bo namenjena predstavitvi dela znamenitega župana in njegove hčerke Zlatice Hribar, potresa, ki je prizadel Ljubljano leta 1895, in socialne zgodovine med obema vojnama. V sklopu prenove bo po originalnih načrtih obnovljen tudi vrt. Projekt je v fazi idejne rešitve in spomeniškovarstvenih pogojev, ocenjena vrednost znaša 2,5 milijona evrov. V primeru zagotovitve sredstev je začetek del predviden za leto 2013, dokončanje pa v letu 2014,« so še zapisali v strategiji.
»Potencialno nevarna«
Dodala je, da prenovo vile vodi MOL in da je projekt v fazi izdelovanja konservatorskega načrta. Na naše vprašanje, kolikšna je trenutna ocena vrednosti projekta, je odgovorila, da bosta ocena stroškov ter nadaljnje načrtovanje prenove mogoča šele po pripravi konservatorskega načrta. Na vprašanje, kakšen je trenutni časovni načrt obnove in koliko sredstev so doslej porabili za projekt in vzdrževanje, pa ni odgovorila.
Konservatorski načrt
Vila Zlatica je sicer v registru kulturne dediščine označena kot profana stavbna dediščina, kot dom pomembne osebnosti. Zgrajena je bila leta 1912 v naselju poštnih uradnikov v Rožni dolini, šest let pozneje pa jo je kupil ljubljanski župan Ivan Hribar. Leta 1934 je bila še dozidana in preurejena. Vila s Hribarjevo delovno sobo in knjižnico je izjemen dokument časa, piše v registru. Poleg tega je kot naselbinska dediščina zaščitena tudi četrt Rožna dolina, kjer vila stoji.
Denarja ni
Da se s pripravo potrebne dokumentacije za začetek obnove še ne mudi preveč, med drugim kaže proračun MOL. Ne v odloku za letošnje leto ne v tistem za prihodnje leto namreč denarja za obnovo vile Zlatica in ureditev muzeja v njej ni. Z mestnega oddelka za kulturo so sicer sporočili, da načrtujejo, da »bodo pripravljalne aktivnosti stekle pred letom 2015«. Pravijo, da odkar so lastniki vile Zlatica, zanjo iz proračuna še ni bilo porabljeno nič denarja, saj »so vse aktivnosti potekale v okviru javne službe Mestnega muzeja Ljubljana«. Kot dodajajo, so vilo, ki je »v slabem stanju in potrebna celovite prenove«, zaradi nevarnosti vlomov zavarovali z alarmom.