»Nisem Cirkusov dojenček, ki bo K4 skomercializiral«

Ljubljana – Pred dvema mesecema je prevzel položaj direktorja na zavodu K6/4, ki skrbi za Kiberpipo, galerijo Kapelica, kavarno Metropol in klub K4. Prav dogajanje v zvezi s klubom je v javnosti dvignilo precej prahu, saj so ga za mesec dni celo zaprli, zdaj pa so program razširili na vsebine, ki po mnenju mnogih vanj ne sodijo. Z direktorjem smo govorili o klubu, njegovih povezavah s študentsko poslansko skupino Povezani in načrtih o prihodnosti zavoda.

Funkcijo ste prevzeli pred dvema mesecema. Že takrat ste javno povedali, da je zavod v velikih finančnih težavah. Kaj ste storili odtlej, s čim je bilo največ dela?

Strašno veliko dela je bilo in ga je še. Prednostno smo začeli reševati izvršbe, pripravili sanacijski načrt, prav tako smo uredili nujne papirje za klub K4, ki so že potekli. Med njimi so bili tudi dokumenti o požarni varnosti, ki so bili nazadnje urejeni leta 2008. Rešujemo vse po vrsti, vendar traja, ker je vsega enostavno preveč. Dolga je za pol milijona evrov.

Finančno vam je pomagala tudi ljubljanska študentska organizacija.

Tako je, 110.000 evrov nam je ŠOU dal za redno dejavnost, 50.000 pa za sanacijo. S tem denarjem smo poravnali dolgove za nazaj. Didžejem, ki so nastopali v klubu, moramo plačati še za januarski in februarski program, sicer pa smo poravnali že precej preteklih obveznosti. Dogovarjamo se z največjimi upniki, saj imamo spet blokiran račun. Če ŠOU ne bi bil ustanovitelj, bi se zavod že potopil, to je dejstvo. Edina napaka, ki so jo naredili, je, da niso prej ustavili kopičenja dolgov.

Kaj pa notranja revizija, že poteka?

Tako je. Opravlja jo PIT revizija iz Trzina, upam, da bo končana v enem mesecu.

Kako gledate na medijsko poročanje o zamenjavi vodstva zavoda in posledično tudi o novem programu kluba K4? Se vam zdi, da poročamo enostransko?

Če povem po resnici, časopisov ne berem, saj se ukvarjam z rešitvijo zavoda. Zavedam se, da sem nastavil svojo glavo, in če zavoda ne bomo rešili, bodo vsi najprej s prstom pokazali name. Zdi se mi, da so druge stvari veliko bolj pomembne kot pa to, kako o vsej zadevi poročate mediji. Ključno je, kako bomo plačali dolgove za nazaj, da bo z nami sploh kdo še hotel sodelovati.

Razumete pa pomisleke nekaterih medijev in dela javnosti?

Razumem, toda vseeno si želim, da bi nam ljudje dali čas. Sicer pa nimam česa skrivati, vsak je vabljen sem in si lahko pogleda, kako je.

Tu vendarle ne gre le za čas. Kaj pa vaša povezanost s študentsko poslansko skupino Povezani? Prav oni naj bi vas spravili na položaj direktorja. Ste njihov član, njihov prijatelj?

Ne morem biti njihov član, saj nisem več študent. Ne bom rekel, da z nekaterimi ljudmi nisem delal ali da z njimi ne prijateljujem. Vem, kaj me hočete vprašati. Povem lahko samo to, da za ekipo, ki sem jo izbral, stojim in mislim, da smo skupaj zmožni rešiti zavod.

Da so vsi ti ljudje tako ali drugače povezani s Povezanimi, je torej zgolj naključje?

Sam sem se na razpis prijavil, ko Povezanih sploh še ni bilo, se mi zdi. Oktobra.

Na facebooku so od septembra. Poleg tega ste bili za direktorja izbrani v drugem poskusu, ko so v svetu zavoda že sedeli člani te poslanske skupine.

Na prvem razpisu je bila popolnoma drugačna zgodba, saj so bili kandidati trije in vsak je prejel dva glasova, za izvolitev pa bi potreboval tri. V drugem krogu sva bila prijavljena le dva kandidata, sam sem dobil štiri glasove, en član sveta pa se je vzdržal.

Toda v javnost je prišla koalicijska pogodba, s katero so Povezani dobili stolčke v zavodu.

O tej koalicijski pogodbi ne bi razpravljal, ker ne vem ničesar. Prijavil sem se na razpis in to je to. Še enkrat, v tem trenutku za ljudmi, s katerimi delam, stoodstotno stojim. Mislim, da je ekipa sposobna rešiti zavod. Je pa res, da bi lahko koga iz stare ekipe obdržali, s tem se strinjam. Ampak žal je naneslo drugače.

Veliko prahu sta dvignili kakovostno zelo različni viziji. Ena je bila vaša, napisana na dveh straneh, druga pa vizija vaše protikandidatke, ki jo je tudi dala v javnost in javno povedala, da se z izborom ne strinja.

Zavod je v takšnem minusu, da vizija, s katero sva jaz in protikandidatka nastopila na razpisu, zares ni pomembna. Vedel sem za finančne težave, ker so mi to nakazali na prvem razgovoru. Ampak nihče mi ni priznal oziroma povedal, da je minus tolikšen. To sem ugotovil šele po prevzemu funkcije in pregledu dokumentacije. Zato se nisem lotil ne vem kakšne vizije in strategije, saj je jasno, da bi bili kakršnikoli visokoleteči cilji težko izvedljivi. Trenutno se gremo krizni menedžment, vem, da za marsikoga to ni prijetno, ampak druge izbire ni. To je tako, kot če bi nekdo vedel, da nima niti za burek, pa bi se vseeno pogovarjal, kako bo šel na pico.

Se pravi, da ste že ob prijavi vedeli, da se na pico ne bo hodilo. Potem ste napisali dve strani zelo splošne vizije in na podlagi te celo dobili mesto direktorja zavoda.

Opravili smo tudi razgovore in menim, da sem mesto direktorja dobil na podlagi razgovora, ki je trajal uro in pol. Ne bom pa, tako kot moja protikandidatka, komentiral celotne zadeve. Rekel bom samo, da mora človek, ki prevzame neki zavod, imeti izkušnje pri vodenju zavoda. Da ve, kako stvar sploh deluje. In sam te izkušnje imam.

Dotaknimo se odpiranja espejev, med drugim ljudi, povezanih s Povezanimi, ki so se zgodili v preteklih mesecih.

Tisti, ki so zaposleni, morajo biti tu osem ur, in ti so vsi dobili pogodbe o zaposlitvi. Tisti, ki z nami sodelujejo projektno, pa morajo imeti urejen neki status. Zato so si odprli s. p. Zaradi finančne stiske in okoliščin, v kakršnih smo, si zaposlovanja ne moremo privoščiti.

Kako komentirate novi program kluba K4?

Trenutno se ukvarjamo s tem, da s sredstvi, kolikor jih imamo, pripeljemo sezono do konca. Upam, da ne bo nastal nov minus. Želel bi si obdržati tudi ljudi iz stare ekipe, a kljub vsemu je bil to kolektiv, ki je držal skupaj, kar popolnoma razumem. Proti nikomur nimam nič, enostavno pač nismo prišli skupaj. Če pa pogledamo naprej, smo že nakazali, da bomo program širili. Septembra bomo natančno določili, kateri dan je namenjen čemu.

Kaj pa je z zabavo Red Summer Party, ki je povzročila precejšnje razburjenje, saj so mnogi prepričani, da v klub ne spada?

To pa je bila naša napaka, saj gre za najem kluba. Organizatorji zabave so nas poklicali, ali lahko delajo v štirki, in v položaju, v kakršnem smo, smo rekli da. Priznam, da to ni bila najboljša rešitev, vendar smo ravnali glede na situacijo. Zgodil se je lapsus, priznam.

Kako kot direktor zavoda gledate na štirko? Vam je jasno, da ima izobraževalno funkcijo, ki ne sme biti komercialna?

Vsekakor. Nikoli nisem rekel, da je K4 komercialen klub, to so mi pripisali drugi: da sem nekakšen Cirkusov dojenček, ki bo prišel v K4 in iz njega naredil komercialen klub. Saj nisem neumen, s tem bi samega sebe ustrelil v koleno. K4 ima velikanski potencial, lahko bi naredili šolo za didžeje in vidžeje, lahko bi imeli akademijo, o tem so že govorili. S tem se bomo ukvarjali v prihodnosti.

Kaj pa bo z Metropolom?

Metropol v enem mesecu ustvari šest tisoč evrov prometa. Iz tega je treba plačati natakarje, pijačo, elektriko, vse skupaj. Pri minusu, ki ga imamo, si ga trenutno žal ne moremo privoščiti. Super bi bilo, če bi lahko v lokal vložili sredstva, tako programsko kot z vidika nujnih investicij, vendar ne gre. Zdaj so nam vzeli še teraso ...

In ker si ne moremo privoščiti finančnih lukenj, smo se odločili, da prekinemo pogodbo o najemu prostora in se osredotočimo na klub K4.

Ali to pomeni, da Metropol ne bo več del zavoda?

Res je. Toda o teh stvareh so več že povedali odgovorni s ŠOU.

Kaj pa Kiberpipa?

Kiberpipa vsekakor ostaja, le preselili jo bomo na Kersnikovo 4. Delovala bo naprej, nikakor je ne nameravamo zapreti.

V prostorih na Kersnikovi 6 naj bi odprli tudi hotel. Kako bo hotel deloval nad klubom? Ali to vseeno ne pomeni, da boste kaj kmalu klub zaprli?

Nikakor. To je sicer stvar študentske organizacije, toda če bi kazalo, da bi žrtvovali klub, zato da bi rešili zavod, se s tem gotovo ne bi strinjal. Oni so namreč lastniki prostorov, tako da bi morda lahko rekli, da nam ne dajo več prostorov, ampak srčno upam, da nimajo takega namena.

Govori se, da zavod ne bo preživel več kot leto dni. Kaj menite vi?

Dvomi so utemeljeni in jih razumem, mislim pa, da bomo preživeli. Razmišljamo dolgoročno in upamo, da nam bo uspelo. Bi pa ob tej priložnosti želel še ovreči govorice, da zavod prodajamo.

Kakšna je vaša plača?

Tisoč štiristo evrov bruto. Vsak mesec imam na razpolago še sto evrov za stroške telefona, vrnejo pa mi tudi potne stroške, kadar se pripeljem iz Koroške.