Nova avtobusna postaja v zraku, stara v razsulu

Ljubljana – Glavna avtobusna postaja v prestolnici bo verjetno še vrsto let ena največjih sramot. Kot kaže, TriGranit še nekaj časa ne bo začel graditi novih avtobusnih in železniških peronov ob Vilharjevi, podjetje Avtobusna postaja Ljubljana pa ne obnavljati ali posodabljati stare ob Masarykovi.

Eden od razlogov, da je TriGranit umaknil vlogo za gradbeno dovoljenje za projekt Emonika, je dolgoletni spor med AP Ljubljana in Slovenskimi železnicami (SŽ) okoli dobrih štiri tisoč kvadratnih metrov zemljišč, ki jih že od leta 1961 kot pravni naslednik takratnega »družbenega« avtobusnega podjetja zaseda prvi. SŽ so se namreč pred časom v zemljiški knjigi vpisale kot njihove lastnice, čemur pa AP Ljubljana oporeka, kajti na teh zemljiščih so njegovi predhodniki povsem zakonito pred 53 leti uredili avtobusno in tramvajsko postajo s peroni in postajnim objektom (leta 1974 so ga z gradbenim dovoljenjem tudi razširili).

Po zakonu o prevozih v cestnem prometu je lokalna skupnost dolžna zagotoviti infrastrukturne objekte in prostore, namenjene opravljanju dejavnosti avtobusnih postaj, hkrati pa skrbeti za njihovo vzdrževanje. To je takratna občina sicer storila, nato pa je upravljanje in dejavnost prepustila tedanjemu avtobusnemu podjetju. Več desetletij ni bilo nobenih težav, toda po odpravi družbene lastnine, ko so SŽ postale državno podjetje in Avtobusno podjetje Ljubljana delniška družba v zasebni lasti, so izbruhnili spori okoli lastništva zemljišč in najemnin za njihovo uporabo.

Ker se je vseskozi govorilo, da bodo avtobusno postajo preselili na Vilharjevo, nikoli ni dobila niti nadstreškov, ki jih kot nujno sestavino predpisuje pravilnik o opremljenosti avtobusnih postaj. Če bi spoštovali zakon, bi moral inšpektor taki postaji že pred desetletji izdati ureditveno odločbo z zahtevo po postavitvi nadstreškov.

Prenova postaje le na papirju

Direktor AP Ljubljana Marjan Kotar nam je pokazal načrt prenove zdajšnje postaje iz leta 2004, ki vključuje tudi nadstreške nad vsemi 25 peroni med Masarykovo cesto in Trgom OF in nad stranskimi vzdolž pločnika ob železniški postaji oziroma Trgu OF. Takrat bi dela stala približno 800.000 evrov, danes pa najbrž že milijon. Ker se sodni spor za zemljišča s SŽ vleče že od preloma stoletja, seveda za načrr niso mogli dobiti soglasja SŽ, posledično pa niti gradbenega dovoljenja za izvedbo. Če bi projekt Emonike propadel, imajo na zdajšnji lokaciji zamisel tudi o novi avtobusni postaji pod zemljo. Staro bi odstranili, Masarykova cesta pa bi postala širok bulvar.

Po Kotarjevih besedah si je njegov kolektiv, ki šteje 28 ljudi, že od začetka prizadeval, da bi postal del projekta Emonika. Ker gre za njegov obstoj, si seveda pred selitvijo želi trdnih zagotovil, da bi bil na novi ljubljanski glavni avtobusni postaji njen upravljavec.

SŽ bi večinski delež v APL

Generalni direktor SŽ Dušan Mes je v pogovoru za Delo povedal, da pričakuje dokončno in zunajsodno rešitev spora med SŽ in APL do konca oktobra. Potrdil je, da sta se s Kotarjem že večkrat pogovarjala, in znano mu je, da je dal direktor AP Ljubljana izdelati cenitev tega podjetja, kot da je tudi lastnik spornih nepremičnin in da do SŽ nima nobenih neporavnanih obveznosti iz naslova najemnin za uporabo teh zemljišč. Ker tega cenitev ne upošteva, je nima za sprejemljivo.

Je pa priznal, da je Kotarju že dal ponudbo, da bi bile SŽ pripravljene odkupiti 75-odstotni delež v AP Ljubljana. O ceni ni hotel govoriti, toda tak prevzem bi brez dvoma pomenil, da bi kot večinski lastnik lahko sprejeli kakršnokoli odločitev – tudi takojšnjo prekinitev vseh sodnih sporov s SŽ.

Glede projekta Emonika je bil jasen, da so v pogovorih s TriGranitom odprte vse možnosti v zvezi z manjkajočimi zemljišči (odkup, zamenjava za večji delež v javno-zasebnem partnerstvu ...). Na vprašanje, ali bi lahko spor z APL pomenil dolgotrajno zavrtje projekta Emonika, pa je odvrnil, da ne. Opozoril je, da bi na novo zgrajeni železniški in avtobusni postaji SŽ avtomatično dobile državno koncesijo za upravljanje železniške postaje, pri pridobivanju občinske koncesije za upravljanje nove avtobusne postaje pa ni izključeno, da se ne bi na javni razpis poleg AP Ljubljana in drugih avtobusnih podjetij prijavili tudi sami.

S SŽ nam je Marko Tancar pozneje sporočil, da je pri kolegih z oddelka za infrastrukturo preveril, kako je z urejanjem pločnikov na Trgu OF, in zvedel, da so vsi, tudi tisti pri taksistih, predmet ureditve novega Masarykovega bulvarja. Gre hkrati za zemljišča, ki so bila pred kratkim naprodaj z javnim razpisom, na katerega pa se ni javil noben ponudnik. In dodal, da na SŽ za letos in prihodnje leto za njihovo ureditev nimajo predvidenega nič denarja.