Tiskane izdaje
Ljubljana - Gradnja novega Kolizeja je, kot kaže, vse bolj oddaljena. Posebna strokovna komisija, ki jo je ustanovilo ministrstvo za kulturo, je namreč odločila, da je treba upoštevati omejitve glede gabaritov in faktorja izrabe zemljišča, kot so za območje ožjega mestnega središča določeni v veljavnih prostorskih načrtih. To pomeni, da projekta novega Kolizeja (v višini Nebotičnika, s hotelom in koncertno dvorano), kakršnega načrtuje investitor Jože Anderlič, ne bo mogoče izvesti. Investitor odločitve komisije včeraj ni hotel komentirati, eden od članov komisije, ljubljanski podžupan Janez Koželj, pa je bil razočaran: »Ustavili so projekt.«
Na območju nekdanjega Kolizeja, ki so ga porušili pred dobrim letom, ni mogoče graditi v gabaritih, kot jih načrtuje investitor, Kranjska investicijska družba. Tako bi lahko strnili odločitev komisije, ki v okviru ministrstva za kulturo usmerja izdelavo konservatorskega načrta prenove.
V posebni strokovni komisiji so Breda Mihelič z urbanističnega inštituta, Daniela Tomšič iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, Aleksander Ostan kot predstavnik Društva arhitektov Ljubljana in Janez Koželj z Mestne občine Ljubljana (MOL), vodi pa jo Barbara Žižič z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). Njihova naloga je, da pripravijo izhodišča za konservatorski načrt za prenovo (da je potreben, je odločilo že ministrstvo za kulturo v prejšnjem mandatu), v nadaljevanju pa spremljajo in usmerjajo njegovo pripravo.
Doslej so se sestali štirikrat in prvo fazo dela – pripravo izhodišč – končali, so sporočili z MIZKŠ: »Komisija je ponovno proučila vse akte, ki veljajo na tem območju.« Gre za dva prostorska akta, ki urejata območje Kolizeja: občinski prostorski načrt (OPN) MOL in odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine na območju Ljubljana Center med Aškerčevo, Tivolsko in Slovensko cesto.
Ovira veljavni prostorski akti
»Komisija je vsebinsko pretehtala določila o omejitvah glede gabaritov in faktorjev izrabe zemljišča, ki izhajajo iz teh dveh dokumentov, in na koncu je večina članov zavzela stališče, da so določila povsem skladna z vizijo trajnostnega razvoja mesta in da jih je treba upoštevati v vseh podrejenih prostorskih aktih,« so sporočili z MIZKŠ. »Ministrstvo bo zato v kratkem pripravilo dopolnitev smernic, ki jih bo posredovalo izdelovalcu občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Ta izhodišča so za nadaljnje delo OPPN in konservatorskega načrta za prenovo bistvenega pomena.« Konservatorski načrt je sestavni del OPPN, šele na podlagi tega pa lahko investitor začne postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja.
Z drugimi besedami to pomeni, da novogradnja na območju Kolizeja ne bi smela biti višja od 30 metrov. OPN MOL, ki je bil sprejet leta 2010, namreč določa, da »je v ožjem mestnem središču, znotraj notranjega cestnega obroča, največ 30 metrov višine z vsemi dodatki na strehi in ne več kot dve etaži višje od sosednje stavbe«. Tudi odlok o razglasitvi spomenikov naravne in kulturne dediščine za Gosposvetsko ulico določa, da je »višine stavb možno uskladiti tako, da ne bodo presegale značilnega gabarita najvišjih stavb (P+4)«.
Na oddelku za urejanje prostora MOL sicer poudarjajo, da OPN res omejuje višino na tem območju na 30 metrov, »obenem pa opredeljuje tudi lokacije možnih novih dominant« in eno takih dominant dopušča tudi na območju Kolizeja. Hkrati priznavajo, da pa omenjeni odlok takšne dominante ob Gosposvetski ulici ne dopušča in bi ga morali spremeniti – pod pogojem, da bi konservatorski načrt za prenovo dopustil možnost oziroma upravičenost postavitve dominante na tem mestu. A kot kažejo izhodišča komisije ministrstva, se to ne bo zgodilo. Težava je tudi faktor izrabe, ki je za to področje v OPN MOL omejen na največ 3,5, medtem ko naj bi bil pri novem Kolizeju kar dvakrat višji.
Anderlič pri Turku
Kot je znano investitor, Jože Anderlič, lastnik KID, načrtuje gradnjo kompleksa s približno 70 metrov visoko stolpnico. Sprva je želel graditi celo 98 metrov visoko, a je pozneje gabarite znižal na višino trenutno najvišje stavbe v središču mesta, Nebotičnika. V stavbnem kompleksu načrtujejo gradnjo hotela, stanovanjske vile, poslovnih prostorov, podzemnih garaž ter koncertne in operne dvorane.
Komentarja na odločitev ministrstva iz KID včeraj nismo dobili in tako nismo izvedeli, ali bodo od projekta odstopili ali morda dimenzije načrtovane stavbe ustrezno zmanjšali. Saša Mrak, predstavnica za odnose z javnostjo, je dejala, da nimajo še nobenih dokončnih informacij oziroma odločitev. Na svoji spletni strani začetek gradnje predvidevajo za prihodnje leto, vrednost investicije pa ocenjujejo na 142,5 milijona evrov.
Anderlič je sicer že poleti obiskal ministra Žigo Turka, a očitno neuspešno. Kot so takrat v prijavi lobističnega obiska zapisali na MIZKŠ, je želel investitor predstaviti gradnjo nove koncertne dvorane in ministra prositi za podporo.
»Projekt so ustavili«
Predstavnik občine (ta že ves čas podpira gradnjo novega objekta in je leta 2008 s spremembo mestnega odloka tudi omogočila začetek postopka odstranitve Kolizeja) v komisiji, podžupan Janez Koželj, pa je bil nad odločitvijo vidno razočaran. Za Delo je povedal je, da je imel sam drugačno mnenje od ostalih članov komisije: »Poskušal sem strokovno utemeljiti, da gabariti, kot so predvideni v projektu investitorja, spadajo v ta prostor. Pripravil sem tudi strokovne podlage, a so jih drugi zavrnili.«
Dopustnost veliko večjih gabaritov v primerjavi s podrtim Kolizejem utemeljuje s tremi argumenti: meni, da je višina nove stavbe dopustna, ker je, prvič, pred njo Park slovenske reformacije; drugič, ker zraven stoji Hotel Lev in skupaj z novim Kolizejem bi stavbi lahko tvorili tako imenovana vhodna vrata v mesto; in tretjič, ker bi nova operna dvorana predstavljala zaključeno kulturno os, ki teče od Cankarjevega doma in bi se pri Kolizeju končala. »Projekt so ustavili,« je posledice odločitve komisije komentiral Koželj, ki meni, da je »nezaslišano, da se dela konservatorski načrt za hišo, ki je ni več«.
»Konservatorski načrt za prenovo je relativno nov instrument urbanističnega načrtovanja v območjih dediščine, s katerim še nimamo dovolj praktičnih izkušenj,« so ustanovitev posebne komisije utemeljili na MIZKŠ, kjer dodajajo, da je »primer Kolizeja prav gotovo eden bolj zahtevnih in kompleksnih prostorskih izzivov«.
