O brezdomcih, Slovenski in harmonikarju s Tromostovja

Meščanske Pobude: Ljubljančani sprašujejo, občina odgovarja.

Objavljeno
21. september 2015 11.49
Poulični glasbeniki. V Ljubljani 21.5.2015
Nina Krajčinović, Ljubljana
Nina Krajčinović, Ljubljana
Ljubljana – »Včeraj sem se prvič v življenju s kolesom varno peljala pod nadvozom pri Ortobaru. Bravo in hvala za prenovo!« je na občinski portal meščanskih pobud pisala zadovoljna Ljubljančanka. Mestna občina na ta naslov vsak teden prejme približno 60 pobud. Preverili smo, o čem je tekla meščanska beseda v zadnjem mesecu.

Že bežen pogled na zbirko pobud pokaže, s čim so se meščani zadnji mesec največ ukvarjali, kaj jih najbolj zanima in o čem imajo največ predlogov, pripomb in tudi pohval. Slovenska cesta, seveda, tamkajšnja nova prometna ureditev, postavitev avtobusnih postajališč, prihodnost južnega dela te ulice, vprašanja o kolesarski ureditvi, gostinskih vrtovih in še in še.

Vendar poleg Slovenske ceste Ljubljančane zanima še marsikaj drugega, svoje mnenje imajo skorajda o vsem.

Nepriljubljeni harmonikar

Kost v meščanskem grlu je na primer harmonikar s Tromostovja. »Nekateri harmonikarji z izjemno omejenim repertoarjem so si Prešernov trg kar prisvojili in igrajo tam 365 dni na leto, od jutra do večera. In ta 'glasba' ni prav nič meščanska, ampak bolj za na gasilsko veselico,« se bere zapis z začetka septembra.

Konec avgusta pa je imel očitno dovolj še en meščan, ki je občino vprašal, ali »obstaja način, da se omeji nekatere ulične glasbenike. Konkretno: gospod na Prešernovem trgu vsak dan, ob vsaki uri, skozi vse leto vihti harmoniko in igra tri ene in iste komade. Verjamem, da je za turiste zabavno in pričara nekaj tradicionalnosti, za nas lokalce pa je to milo rečeno tečno in onemogoča normalno zadrževanje na glavnem in najlepšem ljubljanskem trgu.«

Tri dni pozneje je občino o harmonikarju obvestil še en občan: »Meščani pozdravljamo informacijo, da mesto namerava končno urediti problematiko glasbenikov, ki od jutra do večera privatizirajo določene lokacije, kot je nadležni harmonikar pred Prešernom, ki je dobesedno izničil prejšnjo raznolikost tega prostora.«

O raznolikosti Prešernovega trga bi se najbrž dalo razpravljati, drži pa, da si ga v enem tednu trikrat omenjeni harmonikar kar prilasti, saj je znano, da spodi vsakega uličnega glasbenika, ki bi tam rad v svoj klobuk dobil kakšen cekin.

Občina je sicer zaskrbljenim meščanom odgovorila, da intenzivno proučujejo primere dobre prakse v tujih mestih ter predloge in pobude, ki so jih že prejeli, in da bodo »prav kmalu tudi na tem področju primerno regulirali tovrstno nastopanje«.

Brezdomci nad nasmehe

Marsikateremu Ljubljančanu so trn v peti tudi brezdomci. Zaskrbljena meščanka je tako po »znani predstavi v Križankah, ko so bili vsi dobre volje in nasmejanih obrazov«, na občino poslala predlog, kako bi uredili področja brezdomstva, saj da jih je po predstavi »dobesedno napadla gruča brezdomcev z zelo vsiljivim prosjačenjem in prodajanjem njihove revije«. Z mestnega redarstva so ji posredovali telefonsko številko, na katero lahko pokliče v primeru kršenja javnega reda in miru, gospa pa se je oglasila z novim predlogom. Zazdelo se ji je namreč, da bi zadoščalo že, če bi ob večjih prireditvah »na tem koncu stal avto s posadko mestnega redarstva ali policije«.

Meščani sicer občinarje opozarjajo še na zapuščena vozila, nepreglednost znakov, stara drevesa in podobno, nekaj pa jih je v zadnjem mesecu želelo tudi pojasnila o hranjenju živali na gostinskih vrtovih.

Neki Ljubljančan je namreč opazil, da na gostinskem vrtu lokala na Plečnikovem trgu postrežejo nepakirane rogljičke, ki »pogosto ostajajo, gostje lokala in natakarji pa jih potem vržejo ptičem, ki se zato tu množično zbirajo. Na prošnje, da naj ob kavi raje postrežejo pakirano pecivo, se v lokalu ne odzovejo.«

Predstavniki občine so mu razložili, da na odločitev »poslovnega subjekta o tem, kakšne vrste prigrizkov ponudijo gostom lokala, nimajo vpliva«.

Največ o Slovenski

Nova prometna ureditev na Slovenski cesti dobiva tako pripombe kot tudi precej pohval. Od mnenja, da »ni ureditev ničemur podobna«, do pohvale, ki pravi: »Bravo, Zoki, zelo sem vesela, da je stekel avtobusni promet po Slovenski in sožitje med različnimi uporabniki deluje brez problema!«

Spet tretji se čudijo, kako to, da je lahko »osrednja Slovenska uradno cona 30, dejansko pa deluje kot 'shared space'«, četrte zanima, zakaj imajo nekateri lokali vrt umaknjen skoraj do roba vozišča, medtem ko so peti opazili, da je »gostinski vrt pri hotelu Slon pomaknjen tako zelo proti robu pločnika, da avtomobili njihovih gostov pogosto zasedejo del cestišča, avtobusi pa se morajo umikati«.

Občina pri skoraj vseh pobudah, pohvalah in pritožbah poda isti odgovor, in sicer, da bo »poskusno obdobje nove prometne ureditve trajalo do konca leta 2015« in da bodo v tem času zbirali meščanske pobude, mnenja in predloge.