O usodi Plečnikovega stadiona šele novi mestni svet

Ljubljana – Konec septembra se izteče družbena pogodba družbe Bežigrajski športni park, ki je odgovorna za obnovo Plečnikovega stadiona. Na občini ne vedo, ali bodo pogodbo še sedmič podaljšali. Končna odločitev o tem bo sprejeta po volitvah.

Pogodbo o ustanovitvi družbe Bežigrajski športni park (BŠP) so družbeniki MOL, OKS in GSA v lasti Joca Pečečnika sklenili jeseni 2007. V njej so zapisali, da družba preneha v primeru, da obnova Plečnikovega stadiona ne bo mogoča zaradi nepridobitve gradbenega dovoljenja v 12 mesecih od dneva sklenitve pogodbe. Nato je občina to določilo vsako leto podaljšala za dodatnih 12 mesecev. Prvič je o tem odločal sam župan Janković brez soglasja mestnega sveta in s tem presegel svoja pooblastila, odtlej so vsako leto soglasje k podaljšanju pogodbe dali mestni svetniki.

In kaj se bo zgodilo letos, ko gradbenega dovoljenja še vedno ni, pred volitvami pa ni več predvidene seje mestnega sveta? Kot sporočajo z oddelka za šport in službe mestne uprave za pravne zadeve, »odločitev glede podaljšanja veljavnosti družbene pogodbe še ni sprejeta. Ko bo sprejeta, bo dana v obravnavo novemu mestnemu svetu.«

BŠP sicer ni prav nič bliže gradbenemu dovoljenju kot pred letom dni. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot drugostopenjski organ je namreč po več kot letu dni vendarle odločilo ter ugodilo pritožbi družbe BŠP in odpravilo odločitev agencije za okolje (Arso), ki je lani spomladi zavrnila zahtevek BŠP za izdajo okoljevarstvenega soglasja (OVS) za gradnjo stadiona. To soglasje je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ministrstvo je zadevo vrnilo v odločanje Arsu. »Ugotovljeno je bilo, da je agencija v nekaterih točkah kršila načelo zaslišanja stranke, saj pritožnika ni seznanila z vsemi dejstvi in okoliščinami, na katerih je utemeljila zavrnilno odločbo, ni navedla ustrezne pravne podlage za svoje odločitve, zato odločbe ni bilo mogoče preizkusiti in dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno,« so pojasnili.

Ministrstvo je tako odločitev Arsa odpravilo že drugič (prvič je agencija OVS izdala). Kot so zapisali, je agencija tokrat upoštevala njihove napotke »in sprejela drugačno odločitev kot v prvem postopku«, so se pa zgodile kršitve upravnega postopka. Iz zapisanega gre torej sklepati, da bo odločitev – zavrnitev vloge za OVS – tudi v ponovljenem postopku ostala, pri čemer bo moral Arso odpraviti postopkovne napake. Verica Vogrinčič z Arsa je povedala, da bo agencija »sledila navodilom ministrstva, kar pomeni, da bo morala dati pritožniku možnost, da se izreče o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločanje, in v nadaljevanju prav tako izvesti načelo zaslišanja stranke tudi za stranske udeležence ter šele nato odločiti o zadevi«. Postopek že poteka, pravi.

OVS sicer ni edina ovira za bežigrajski stadion. Še vedno namreč ni rešen zemljiškoknjižni postopek, ki teče v zvezi z zemljiščem ob Fondovih blokih, ki ga je ljubljanska občina kot stvarni vložek vložila v BŠP. Okoliški stanovalci namreč menijo, da gre za funkcionalno zemljišče, postopek pa je na sodišču že od leta 2009, in dokler ne bo rešen, gradbenega dovoljenja ne bo mogoče pridobiti. Maja Štefula iz BŠP pravi, da je sodišče že lani poleti imenovalo sodnega izvedenca, ki pa izvedenskega mnenja do danes še ni izdelal. »Postopek traja že od decembra 2009, torej štiri leta in osem mesecev, kar je nedopustno.« Naj dodamo, da tudi postopek na Arsu traja že tri leta in pol.

Obnova z norveškim denarjem?

Glede na to, da je pridobitev gradbenega dovoljenja za projekt v trenutnem obsegu vse manj verjetna, ne preseneča, da se na občini vse bolj glasno zavzemajo za delno obnovo stadiona v mnogo manjšem obsegu. Kot poudarjajo, si želijo, da se projekt čim prej premakne z mrtve točke, vendar da to ni odvisno le od njih. Župan Janković je ta teden povedal, da je Pečečnik dal vlogo za pridobitev sredstev iz norveškega finančnega sklada, s čimer bi lahko uresničili zamisel, da bi stadion delno obnovili (poškodovane objekte, igrišče in tekaško progo) in usposobili za uporabo, rekreacijo in prireditve na prostem. Predlog po navedbah MOL predvideva še ureditev parkirišča na peščeni podlagi ob Samovi cesti in uporabo vhodne lope za lokalno tržnico. Po nekaterih ocenah bi za to zadostovalo okoli 700 tisoč evrov. S tem bi projekt približali željam okoliških stanovalcev (ti se že leta bojujejo proti širitvi pozidanega območja) in tudi preteklim pobudam nekaterih opozicijskih svetnikov.

Obljube iz leta 2006

Prenova bežigrajskega stadiona je bila sicer eden od nosilnih projektov Jankovićevega prvega predvolilnega programa, iz leta 2006. Ni pa to edina obljuba, ki po osmih letih še čaka na uresničitev. Če pustimo ob strani projekte, katerih izvedbo je do leta 2010 obljubljal Janković, čeprav ima nosilno vlogo pri njih država (Emonika, študentski domovi ob Vojkovi, akademije na Roški), velja opozoriti na vsaj še tri, ki so v pristojnosti občine in v minulem mandatu tako rekoč niso napredovali.

Gradnja garažne hiše pod osrednjo ljubljansko tržnico je večkrat razburjala meščane. Od lani, ko je občina ponovno izvedla arheološke raziskave, ni bilo nič novega. Na občini v začetku poletja poročila o rezultatih raziskav še niso imeli, prav tako na zavod za varstvo kulturne dediščine še niso podali vloge za izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Poleg tega niso znani viri financiranja gradnje, ki naj bi po ocenah iz občinskega proračuna stala več kot 30 milijonov evrov.

Denar je ena glavnih težav tudi pri oživitvi Roga. Po neuspešnem iskanju zasebnika, ki bi financiral gradnjo novih objektov, so projekt Center Rog oklestili, občina pa po novem upa na evropska sredstva – a šele v novi finančni perspektivi, vlogo morajo torej šele oddati. Na MOL so septembra lani začetek prenove napovedovali za prvo polovico letošnjega leta, kar pa se ni uresničilo, čeprav so gradbeno dovoljenje dobili aprila. Zdaj pišejo, da je »o natančnem terminu začetka gradnje še prezgodaj govoriti«. Tega so zagotovo veseli ustvarjalci, ki trenutno uporabljajo prostore nekdanje tovarne koles in megalomanskim načrtom občine (po podatkih na spletni strani MOL naj bi obnova stala 27 milijonov evrov) nasprotujejo.

V nasprotju s stadionom, garažo pod tržnico in Rogom pa večjih protestov in odpora niso doživljali načrti o prenovi kopališča Ilirija, kjer je predvidena ureditev pokritega olimpijskega bazena. A ta projekt je občina prav tako zastavila precej razkošno, saj naj bi bil po trenutnih ocenah vreden okoli 70 milijonov evrov. Pri tem je računala na državni, evropski in zasebni kapital, ki pa ji ga doslej ni uspelo pridobiti. Tudi nova Ilirija tako ostaja cilj za prihodnji mandat s precej negotovim izidom.