Občina bo spet zaprosila za manj igralne površine

Če se ministrstvo za izobraževanje ne bo strinjalo, bodo v ljubljanske javne vrtce morali sprejeti od petsto do šeststo otrok manj.

Objavljeno
11. februar 2015 17.37
SLOVENIJA,LJBULJANA,10.1.2013.VRTEC HANSA CRISTIANA ANDERSENA. FOTO:MAVRIC PIVK/DELO
Andreja Žibret, Ljubljana
Andreja Žibret, Ljubljana
Ljubljana – V ljubljanskih javnih vrtcih je v tem šolskem letu v povprečju 2,42 kvadratnega metra notranje igralne površine na otroka. Občina bo ponovno vložila prošnjo, da ji ministrstvo za izobraževanje da soglasje o manjši notranji površini še za prihodnji dve šolski leti.

Po pravilniku o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca je namreč treba za vsakega otroka zagotoviti praviloma štiri kvadratne metre, a ne manj kot tri. Njegove spremembe in dopolnitve pa dopuščajo, da občina kot ustanoviteljica s sklepom in ob soglasju ministrstva za izobraževanje, znanost in šport zmanjša igralno površino, vendar ne na manj od treh kvadratnih metrov za malčke do drugega leta, 2,6 kvadratnega metra za otroke od drugega do tretjega leta in 1,75 kvadratnega metra za starejše. Osnova za izračun igralne površine je 22 otrok na oddelek.

Vrtci imajo različne prostorske možnosti

Po tem pravilniku pa se mora pri izbiri lokacije zemljišča upoštevati, da je na otroka zagotovljenih najmanj 25 kvadratnih metrov zemljišča, izjemoma tudi manj, če so v neposredni bližini vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro, vendar ne manj kot 15 kvadratnih metrov na otroka.

Vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič pojasnjuje, da je pri notranjih igralnih površinah v vrtcih težko govoriti o povprečju, kajti vsaka posamezna enota je drugačna glede na prostorske možnosti. Še večje razlike so pri zunanjih površinah, saj imajo v nekaterih enotah, ki so bile zgrajene že davno pred zdaj veljavnimi normativi, majhna igrišča. V novejših vrtcih je teh površin bistveno več, ker se pri novogradnjah dosledno držijo omenjenega pravilnika.

Po besedah Fabčičeve se tudi na ministrstvu zavedajo, da je nemogoče urejati pogoje za starejše stavbe enako kot za novogradnje. Poleg tega je v mestih posebna situacija, saj je zaradi urbane pozidave včasih težko hkrati izpolniti potrebo po večjih površinah in potrebo po zagotavljanju mreže vrtcev za čim več vključenih otrok. Zato že sam pravilnik dovoljuje, da se med zunanje igralne površine štejejo tudi zelene površine v neposredni bližini vrtca. V ljubljanski občini so v bližnji okolici prav vsakega vrtca in jih vsak dan uporabljajo pri svojem delu z otroki, pojasnjuje Fabčičeva.

Z mobilno opremo se poveča igralna površina

Minimalna igralna površina po omenjenem pravilniku mora biti zagotovljena do 1. septembra 2017. Fabčičeva pravi, da bodo še naprej skrbno spremljali vpis in prostorske možnosti ter z nadaljevanjem investicijskega programa zagotavljali dodatne igralnice. Poudarja še, da v vseh novih oddelkih in novogradnjah skladno s predpisi zagotavljajo zadostne notranje igralne površine za otroke. Tudi vrtci, zgrajeni pred več desetletji, so večinoma izpolnili pogoje s preureditvijo garderob in drugih prostorov v večnamenski prostor, manjših prostorov v tematske kabinete za skupinsko delo in podobno. Igralnice pa imajo skladno s kurikulom za vrtce mobilno notranjo opremo, s čimer lahko še povečajo igralno površino. Težave pri zagotavljanju zadostne kvadrature so v tistih enotah, ki niso bile namensko grajene za vrtec, na primer v samostojnih starih stanovanjskih hišah ali pritličju v blokih, kajti te je nemogoče preurediti brez visokih stroškov.

Sicer pa vseh 23 ljubljanskih javnih vrtcev deluje skladno z izdanim soglasjem ministrstva k sklepu mestne občine o manjši notranji igralni površini, ki velja za preteklo in to šolsko leto. Če jim ne bi zakonsko podaljšali možnosti za uporabo manjših igralnih površin na otroka še v prihodnje, bi bili prisiljeni v javne vrtce sprejeti od petsto do šeststo otrok manj, da bi izpolnili zakonske zahteve po igralni površini. To bi pomenilo daljše čakalne sezname, starše pa bi postavili pred novo stisko pri iskanju varstva za otroka, še pravi Fabčičeva.