Tiskane izdaje
Podpis dogovora med predsednikom vlade in županom, ki ima pravno naravo pisma o nameri, predvideva zakon o glavnem mestu. Ta je bil sprejet že leta 2004, a je bil dokument prvič podpisan šele lani – čeprav so pogovori o tem tekli s tako rekoč vsemi vladami. Dogovor zajema 34 projektov s petih področij oziroma resorjev: javna uprava, pravosodje, notranje zadeve, obramba in infrastruktura. Uresničitev večine je bila predvidena v obdobju 2016–2018, le za nekaj večjih infrastrukturnih je časovni načrt daljši. V prvem letu so realizirali dva projekta, za peterico pa ugotovili, da so bodisi nepotrebni bodisi neuresničljivi, in jih tako zaključili. Drugi so v izvajanju, pravijo na ministrstvih.
Uresničeni projekti
Projekta, ki so ju v letu dni od sklenitve dogovora odkljukali, sta s področja ministrstva za obrambo. Z MOL na državo je bil izveden neodplačni prenos zemljišč, s čimer je država zagotovila zemljišče za heliport in uredila zemljiškoknjižno stanje v vojašnici Edvarda Peperka v Zadobrovi.
Neuresničeni projekti
Kot so pojasnili na ministrstvu za javno upravo (MJU), je pet projektov zaključenih, a ne realiziranih. S področja notranjega ministrstva (MNZ) je to zagotovitev nadomestnih prostorov za sedanje prostore na Štefanovi. Po navedbah MJU »obe strani ugotavljata, da projekta do leta 2018 ni mogoče realizirati«. Na MNZ sicer dodajajo, da možne rešitve še iščejo. Drugi projekt, ki so ga opustili, je predvidena sprememba prostorskega načrta za zemljišče ob Masarykovi cesti, kjer je bila nekoč predvidena gradnja sodne stavbe. Ugotovili so namreč, da spremembe niso potrebne. Prav tako so opustili zamisel o brezplačni uporabi wi-fi omrežja za zaposlene v državni upravi. »Predstavniki MJU in MOL so na skupnem srečanju ugotovili, da bi bil glede na pričakovane vložke predrag, v praksi ne prinaša prihrankov in ne ponuja dodane vrednosti za javne uslužbence,« v zvezi s tem pojasnjujejo na MJU.
Prečrtali so tudi predvideno ureditev klančine do Vojkove 55a, kjer ima prostore ministrstvo za obrambo. Z ljubljanske občine so namreč na ponovno zaprosilo za ureditev klančine odgovorili negativno, saj menijo, da sedanje stanje že omogoča dostop intervencijskih vozil, pojasnjujejo na obrambnem ministrstvu. Peti projekt, ki bo ostal neuresničen, pa je izdelava celostne prometne strategije MOL s pomočjo kohezijskih sredstev. »MOL je zamudila rok za oddajo ponudbe na javnem razpisu za sofinanciranje,« pravijo na MJU. Kot je znano, bo občina strategijo financirala z lastnimi sredstvi.
Projekti v izvajanju
Drugi projekti so v različnih fazah izvajanja. Preverili smo, kaj je bilo v letu dni uresničenega pri za javnost zanimivejših nalogah. Pri postavitvi tipskih zavetišč na železniških postajališčih na območju MOL še poteka priprava dokumentacije, enako velja za novi postajališči na Dolgem mostu in v Črnučah. Po napovedih ministrstva za infrastrukturo (MZI) bo razpis za izvedbo del za tipska zavetišča objavljen sredi tega leta.
Tivolski lok in vlak do Brnika
Gradnja Tivolskega loka z neposredno povezavo primorske z gorenjsko železniško progo je dolgoročen projekt, za katerega bo časovni načrt šele določen »po pridobitvi ekonomske upravičenosti in uskladitvi variant«. »Gre predvsem za ureditev cestne infrastrukture, ki je v strogem urbanem jedru prestolnice zelo občutljiva problematika in zahteva poenotenje MOL, Pivovarne Union in MZI,« pojasnjujejo na ministrstvu. Tudi strokovne podlage za nadgradnjo ljubljanskega železniškega vozlišča naj bi bile pripravljene šele do leta 2020. Za novo progo Ljubljana–Kranj–Jesenice, ki bi potekala tudi do brniškega letališča, se doslej nobena različica ni izkazala za ekonomsko upravičeno. Kot pravijo na MZI, bodo zato do konca leta pripravili študijo o železniški povezavi do letališča z odcepitvijo od proge Ljubljana–Kamnik.
Do Medvod po štirih pasovih
Pri cestnih projektih je bil izveden prvi odsek škofljiške obvoznice, za preostanek trase še pripravljajo dokumentacijo za projekt in odkup zemljišč. Prav tako ministrstvo nadaljuje aktivnosti za razširitev ceste Medvode–Vižmarje v štiripasovnico, pri čemer naj bi uredili še križišča, pločnike, kolesarske poti in komunalno infrastrukturo. Kdaj naj bi bil projekt uresničen, na MZI ne napovedujejo, zanimiv pa je podatek, da bodo po oceni odkupi zemljišč in objektov dražji kot sama gradnja. Projekt naj bi sicer sofinancirala tudi ljubljanska občina.
Novi avtocestni izvozi in protihrupne ograje na čakanju
Pri gradnji polnega priključka iz šentviškega predora na Celovško cesto Dars še vedno čaka na odločitev sodišča. Za nov izvoz z avtoceste do Rcera še izdelujejo študijo. Protihrupne ograje, ki naj bi jih postavili v Kosezah in Dravljah, bodo lahko zgradili šele, ko bo okoljsko ministrstvo pripravilo operativni program zaščite pred hrupom.
Natečaj za novi zapor, sodna stavba bo morala počakati
Eden pomembnejših projektov ministrstva za pravosodje (MP), ki je tudi del dogovora z MOL, je gradnja novih zaporov ob avtocestnem izvozu Bizovik oziroma severovzhodno od dela, kjer avtocesta prečka Litijsko cesto. Kot pravijo na MP, so za zapore na tej lokaciji že pripravili strokovne podlage, treba pa bo še izdelati občinski podrobni prostorski načrt in izvesti arhitekturni natečaj. V zvezi z novim arhivom pravosodnega ministrstva, ki je predviden ob Letališki cesti, je MP dalo pobudo za spremembe prostorskega načrta. Niso pa izvajali aktivnosti pri gradnji nove sodne stavbe v gradbeni jami Bežigrajskega dvora, saj ta investicija zaradi gradnje zaporov trenutno ni prednostna.
Selitev upravne enote
Na področju notranjega ministrstva je bila predvidena menjava zemljišča v Gmajnicah, s čimer bi zagotovili prostor za vadbo policijskih psov. Po navedbah MNZ pripravljajo cenitev zemljišča, nato pa bo lahko stekel postopek zamenjave. Večjega napredka pa niso dosegli pri reševanju prostorske problematike ljubljanske policijske uprave, saj »možnosti prostorske umestitve objekta še proučujejo«.
Država zadovoljna
Na ministrstvih so večinoma zadovoljni z uresničevanjem dogovora z ljubljansko občino. Na MJU pa za prihodnji mesec napovedujejo širitev seznama s štirimi novimi projekti s področja zdravstva, ki se nanašajo na rehabilitacijski inštitut Soča (prenos zemljišč), prostore UKC v Ulici stare pravde, Študentski zdravstveni dom na Aškerčevi in – po letih sodnih postopkov med MOL in državo – tudi problematiko Železniškega zdravstvenega doma. Komentarja občine na to temo nismo prejeli.
