Občina je poslopje obnavljala po svoje

Škofljica – Škofljiška občina namerava nadaljevati obnovo gradu Lisičje, ki je spomenik lokalnega pomena in vpisan v register kulturne dediščine, zato se je prijavila na javni razpis ministrstva za kulturo. Celovito obnovo ocenjujejo na dobra dva milijona evrov, toda država bo za izbrane projekte med upravičence razdelila zgolj slab poldrugi milijon.

Grad ima precej burno zgodovino in je znan tudi po tem, da je njegovo lastništvo prehajalo iz rok v roke. Pred dobrim desetletjem je precej dotrajan objekt občina odkupila od Arhiva Republike Slovenije za dobrega četrt milijona evrov.

Na kulturnem ministrstvu je Lavra Černigoj Blažko povedala, da so na javni razpis s področja nepremične kulturne dediščine, ki ga bo letos in prihodnje leto sofinancirala država, prejeli 145 vlog, na voljo pa bo 1,4 milijona evrov. Katere projekte bo razpisna komisija izbrala, bo znano v maju, zdaj pa potekata dopolnitev nepopolnih in izločanje neupravičenih vlog.

Upajo na denar iz razpisov

Po besedah direktorja škofljiške občinske uprave Marka Podvršnika je lokalna skupnost doslej izvedla najnujnejša investicijsko-obnovitvena dela s pridobljenimi nepovratnimi evropskimi finančnimi sredstvi za razvoj podeželja v vrednosti 250.000 evrov. Obnovili so streho, uredili preddverje objekta, poročno sobo in del prostorov v pritličju vključno s sanitarijami. Podvršnik je še povedal, da ima občina izdelan projekt celovite obnove, pravnomočno gradbeno dovoljenje in podpisane dogovore z društvi in nekaterimi gospodarskimi subjekti o zagotavljanju vsebine, ki bi jo vnesli v grad.

Na kulturnem ministrstvu so za Delo povedali, da na seznamu, ki ga vodijo od leta 1997, nimajo evidentirane vloge škofljiške občine na spomeniškovarstvene razpise za grad Lisičje, toda Podvršnik je zatrdil, da so s projektom kandidirali tudi na zadnjem javnem razpisu leta 2013, a niso bili izbrani. »Še vedno upamo, da bomo pridobili nepovratna sredstva, saj v občinskem proračunu nimamo dovolj denarja oziroma ga za tovrstne ne ravno majhne investicije ni. Objekt je razglašen za kulturni spomenik lokalnega pomena, vpisan v register kulturne dediščine, zato brez soglasja zavoda za varstvo kulturne dediščine ne moremo izvesti niti najnujnejših vzdrževalnih del,« pravi Podvršnik.

Zavoda niso obvestili

Na vprašanje, ali je dosedanja delna obnova gradu potekala skladno s kulturnovarstvenimi pogoji, na zavodu za varstvo kulturne dediščine pravijo, da je bilo doslej v skladu z njihovim soglasjem kot začasna ureditev tlakovano grajsko dvorišče. Ko pa bo potekala temeljita celostna obnova gradu, bodo občini predlagali drugačno ureditev. V pritličju so urejene sanitarije, medtem ko pri notranji opremi poročne dvorane in protokolarnih prostorov zavod ni sodeloval. Leta 2014 je bila skladno s konservatorskimi usmeritvami končana obnova strehe. V istem letu je občina pridobila soglasje kulturnega ministrstva za rušenje grajskega gospodarskega poslopja, v katerem je bilo določeno, da mora odstranitev razvalin potekati pod nadzorom pooblaščene osebe zavoda, tako zaradi podrobnega dokumentiranja stanja objekta kot tudi zaradi varstva arheoloških ostalin. Del gospodarskega poslopja so v letih 2014 in 2015 odstranili, o čemer pa zavod ni bil obveščen. »Tako sta bila onemogočena strokovno dokumentiranje rušitve dela grajskega poslopja in arheološki nadzor,« je povedala Ingrid Merlak z zavoda za varstvo kulturne dediščine.

Lani je občina pridobila kulturnovarstveno soglasje za rušitev še drugega dela grajskega gospodarskega poslopja, za gradnjo novega objekta in za zunanjo ureditev. Prav tako je v preteklem letu pridobila soglasje za celostno prenovo gradu, s katerim letos kandidira na javnem razpisu za nepovratna državna finančna sredstva.