Občina morala zavrniti le šesterico od 28 prijavljenih

V štirih letih bi lahko v okviru projekta LMM prenovili fasade 22 spomeniško zaščitenih stavb

Objavljeno
31. julij 2013 15.17
Janez Petkovšek, Ljubljana
Janez Petkovšek, Ljubljana
Ljubljana – Komisija za izvajanje projekta Ljubljana, moje mesto je sestavila seznama objektov, ki so se potegovali za sofinanciranje obnove stavbnih lupin za obdobje 2014 do 2017. Od 28 prijavljenih se jih je nanju uvrstilo 22. Ena prijava ni ustrezala pogojem, za pet drugih pa je zmanjkalo denarja.

Kot piše v poročilu komisije, je bila med vsemi vlogami le ena taka, ki ni ustrezala razpisnim pogojem (in sicer za prenovo stavbe na Trgu MDB 14). Po točkovanju so na prvi prednostni seznam, pri katerem je izvedba predvidena v letih 2014 in 2015, uvrstili 17 ljubljanskih spomeniško zaščitenih objektov, na drugega, z izvedbo v letih 2016 in 2017, pa pet. Za stavbe na Zemljemerski 11 in 13, Slovenski 10, Einspielerjevi 25 in Igriški 12, ki sicer izpolnjujejo razpisne pogoje, so se odločili, da jih ne uvrstijo v program sofinanciranja, ker bi z dodelitvijo denarja presegli predvideno proračunsko kvoto.

Večina projektov v takojšnjo izvedbo

Na prvi prednostni seznam, ki pomeni možnost prenove fasad in stavbne opreme dotrajanih objektov v prihodnjih dveh letih, so se uvrstile stavbe na naslovih Gornji trg 17 in 44, Poljanska cesta 11 in 18, Miklošičeva 18, Študentovska 2, 2a-Vodnikov trg 3, Vodnikov trg 5, Cesta v Gameljne 11 (Ježarjeva domačija), Prešernova cesta 16, Kongresni trg 4-Wolfova 11, Dvorni trg 1-Kongresni trg 11, Zvezdarska ulica 4, Kongresni trg 6 in 7, Trubarjeva 8-Petkovškovo nabrežje 9, Gallusovo nabrežje 19-Stari trg 20 in Slomškova 14. Pri ocenjevanju so dosegle od 12 do 15 točk.

Na seznam za prenovo v letih 2016 in 2017 so prišli objekti Prešernova cesta 17, 19-Erjavčeva cesta 22, Kersnikova ulica 5, Štefanova ulica 9, 11, Vošnjakova ulica 7 in Tržaška cesta 6. Po razpisnih merilih so dosegli 10 ali 11 točk.

Posebna merila

Komisija MOL je pri točkovanju poleg osnovnih meril, ki zadevajo pomembnost spomenika, upoštevala še oddaljenost stavbe od že delno urejenih mestnih ambientov, pomen dejavnosti v njej, njeno dotrajanost in investicijsko zahtevnost obnovitvenih del.

Pri zadnjem se je izkazalo, da so posamezne prenove ocenjene previsoko glede na primerljive objekte iz že izvedenih prenov v okviru projekta LMM, zato jih je komisija nekoliko znižala. Vendar to ni bistveno vplivalo na končno razvrstitev na seznamih. Občina si je na račun sofinanciranja prenov zagotovila tudi vodenje postopkov za izbor izvajalcev ter sklepanje pogodb z njimi. Glede na pomembnost objekta bo delež sofinanciranja znašal 25, 33 ali 50 odstotkov celotne vrednosti.

Spomeniško najvrednejši so objekti Gornji trg 17, Poljanska cesta 11, Miklošičeva 18 in Cesta v Gameljne 11 (Ježarjeva domačija). Najmanjšo spomeniško vrednost na prvem prednostnem seznamu ima ena hiša (Slomškova 14), na drugem pa dve.

Veliki finančni zalogaji

Po pomembnosti spomenika, nujnosti prenove zaradi dotrajanosti in vrednosti del je na prvem mestu stavba na Miklošičevi 18 s statusom arhitekturnega ali drugega spomenika. Prenova bo stala 220 tisočakov, občina pa bo zanjo prispevala natančno polovico zneska.

Sledijo ji spomeniško enako pomembni objekti na Gornjem trgu 17 (vrednost prenove 112 tisočakov), Poljanski cesti 11 (skoraj 87 tisočakov) in Ježarjeva domačija (71 tisočakov).

Najdražja prenova na prvem prednostnem seznamu je sicer tista na Dvornem trgu (picerija Ljubljanski dvor). Projekt je vreden dobrih 285 tisočakov, MOL pa bo zanj prispevala tretjino potrebnega denarja, torej 94 tisočakov.

Na drugem prednostnem seznamu bo največ stala prenova zgradb na Štefanovi ulici 9 in 11, kjer so med drugim prostori ČS Center. Tudi tam bo občina prispevala tretjino skupne vsote, ki naj bi dosegla okroglih 230 tisočakov.

Katerega od naštetih spomeniško zaščitenih objektov bodo začeli prenavljati najprej, bo odvisno predvsem od zasebnih lastnikov in njihovih upravnikov, ki morajo pri prenovi zagotoviti najmanj 50 ali največ 75 odstotkov denarja.

Marsikje bo večino stroškov pokril njihov rezervni sklad, v katerega so vlagali več let, ponekod pa bodo morali dodatno zagotoviti še po več tisočakov na posamezno stanovanjsko ali drugo enoto (lokal ali poslovni prostor). Kjer so stanovalci starejši ali socialno šibkejši, bo to lahko precejšnja težava, saj nekateri ne bi mogli plačevati niti ugodnega posojila za ta namen.