Občina obljubljala neizvedljivo, gradnja se odmika

Ljubljana – Nekateri deli glavnega mesta že desetletja čakajo na kanalizacijo. Potem ko sta župan in direktor Vo-Ke maja letos predstavila časovni načrt večjih investicij pri komunalnem urejanju, so se pričakovanja vzbudila tudi pri marsikaterem prebivalcu Rakove jelše in Hrušice. Toda o gradbenih delih na teh območjih še danes ni ne duha ne sluha.

Naj spomnimo, občina se je urejanja Rakove jelše lotila že leta 2009. Legalizirali so na črno zgrajene hiše in pred dobrim letom na začasno čistilno napravo priključili uporabnike glavnih ulic, Poti na Rakovo jelšo in Ulice Štefke Zabašnik. Tako ima kanalizacijo danes urejeno le kakih petdeset hiš, druge pa nanjo še čakajo. Maja letos sta župan Zoran Janković in direktor javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (Vo-Ka) Krištof Mlakar predstavila časovni načrt večjih investicij pri komunalnem urejanju. Določal je, da bodo komunalno infrastrukturo in plinovod začeli graditi julija 2013. Da je načrt zastavljen na trhlih temeljih, smo pisali že junija, in ker na območju Rakove jelše še danes ni videti nobenih priprav na gradbena dela, nas je zanimalo, kaj se s projektom dogaja.

Ovira je še Elektro

Na Vo-Ki pojasnjujejo, da je ureditev komunalnega omrežja na Rakovi jelši predvidena v dveh etapah. Prva zajema Cesto na Mesarico, Koleševo cesto, Ulico Dušana Kraigherja, Ulico Lovra Klemenčiča in Marentičevo ulico. Zemljišča, potrebna za gradnjo, so pridobljena, pripravljeni so tudi projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen za predvideno kabelsko kanalizacijo, kjer je investitor Elektro Ljubljana. Na Vo-Ki pričakujejo, da se bo Elektro projektu pridružil na začetku leta, in poudarjajo, da je zaradi strukture barjanskih tal nujna sočasna gradnja električne kabelske kanalizacije skupaj z drugimi komunalnimi vodi. Kljub temu optimistično napovedujejo začetek prve etape maja in dokončanje investicije septembra 2014. Vloga za izdajo gradbenega dovoljenja bo na upravno enoto vložena takoj, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, pravijo.

Kdaj bo potekala druga etapa gradnje (ta vključuje Ulico Jožeta Mirtiča, Srebrničevo ulico, Ulico Andreja Kumarja, Vulčevo, Delakovo, Kermaunerjevo, Makucovo, Strmeckijevo in Čanžekovo ulico, Ulico Lojzke Štebijeve in Čanžekovo ob Curnovcu), niso napovedali. Tu so pridobljena namreč le zemljišča za Srebrničevo, Stermeckijevo in del Čanžekove ulice, za preostale pa postopki še tečejo. »Čaka se, da lastniki na teh cestah brezplačno prenesejo zemljišče na MOL,« so zapisali na Vo-Ki.

Čakajo že trideset let

Rakova jelša je eno najbolj znanih oziroma izpostavljenih območij brez kanalizacije, vendar nanjo ponekod v Ljubljani čakajo še precej dlje. Na primer v Zgornji in Spodnji Hrušici, kjer, kot je zapisal eden od bralcev, ki živi ob Hruševski cesti, že trideset let čakajo, da se bo na tem področju kaj premaknilo. »Leta 2010 smo imeli ob obilnih padavinah zalite kleti. Če bi bila urejena kanalizacija in odvodnjavanje vode izpod Golovca, tega ne bi bilo,« pravi. Po maja predstavljenem časovnem načrtu bi tudi v Hrušici morala gradnja že intenzivno potekati. Predvideno je namreč bilo, da se bo začela avgusta letos in končala aprila prihodnje leto oziroma junija s tehničnim pregledom in pridobljenim uporabnim dovoljenjem.

A tudi tu je začetek investicije še precej negotov. Na Vo-Ki sicer napovedujejo, da je trenutno gradnja predvidena za maj prihodnje leto – toda le če bodo izpolnjeni vsi pogoji. Kot dodajajo, je največja ovira pridobitev pravice graditi, saj morajo vsi lastniki zemljišč, kjer bo potekala kanalizacija, dati ustrezna soglasja. V postopku izdelave je projektna dokumentacija PGD in PZI, na podlagi katere bo znana bolj natančna ocena vrednosti del; trenutno je okvirna ocena tri milijone evrov (brez DDV). Hkrati z gradnjo kanalizacije so predvidene tudi obnova vodovoda, gradnja telekomunikacijske kabelske kanalizacije ter ureditev javne razsvetljave in cestišča.

Nerealne napovedi

Postavlja pa se vprašanje, zakaj občina in Vo-Ka javnosti predstavljata tako nerealne časovne načrte, pri katerih se gradnja namesto čez dva meseca začne čez eno leto ali pa – zelo verjetno – še kasneje. Na Vo-Ki so na to odgovorili, da so »terminski plani investicij izdelani na podlagi predvidevanja o pridobitvi investicijske dokumentacije, ki je skladna z OPPN in zahtevami zakonodaje s področja gradnje, varstva okolja in javnega naročanja«. Ker so postopki pri pridobivanju te dokumentacije dolgotrajni, so časovni načrti informativnega značaja, dodajajo. Vendarle pa bi pri pristojnih pričakovali bolj realne ocene teh postopkov, saj je jasno, da v dveh mesecih ni mogoče izdelati dokumentacije, pridobiti gradbenega dovoljenja in še z javnim naročilom izbrati izvajalca.