Občina še brez rešitve za Plečnikov stadion

Kaj bo s propadajočim bežigrajskim stadionom, ni znano. Župan Janković čaka na novo odločitev Arsa in morebitna sredstva iz evropskih skladov.

Objavljeno
26. avgust 2014 15.21
Maša Jesenšek, Ljubljana
Maša Jesenšek, Ljubljana

Ljubljana − »Nastal je hud zaplet,« je stanje v projektu obnove Plečnikovega stadiona na novinarski konferenci komentiral ljubljanski župan Zoran Janković, ki ne ve, kako bo Arso (Agencija RS za okolje) ta zaplet rešil. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje kot drugostopenjski organ je namreč pred tedni ugodilo pritožbi družbe BŠP, katere lastniki so Joc Pečenik, MOL in OKS, in razveljavilo odločitev Arsa, ki je lani spomladi zavrnil zahtevek BŠP za izdajo okoljevarstvenega soglasja za gradnjo stadiona. To soglasje je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Janković je pri tem spomnil, da je ministrstvo tako že drugič razveljavilo odločitev Arsa. Maja 2012 je Arso namreč vlogi ugodil in okovljevarstveno soglasje izdal, a je ministrstvo ugodilo pritožbi okoliških stanovalcev in zadevo vrnilo v odločanje agenciji. Glede na to, da je Arso že dvakrat odločil različno, se Janković sprašuje, kako bodo odločili v tretje.

Župan je še omenil znano pobudo, da bi stadion obnovili le delno, kar bi po nekaterih ocenah stalo okoli 700.000 evrov. V zvezi s tem naj bi se septembra pogovarjali z družbeniki BŠP. Pri tem je razkril, da je Pečečnik dal vlogo za pridobitev sredstev iz norveškega finančnega mehanizma. Tako zdaj čakajo, ali bodo uspešni pri pridobivanju teh sredstev.

Stanje črnuškega mostu »grozno«

Spregovoril je tudi o obnovi črnuškega mostu, ki poteka že dober mesec. »Priznam, da se je pokazala grozna slika, ko se je odprla asfalsta prevleka,« je komentiral župan, ki poziva vse kolesarje, ki kljub zapori uporabljajo most, da ga prečkajo peš. Čeprav je stanje več kot sto let starega mostu porazno, župan pričakuje, da bodo dela končana v pogodbenem roku, ki se izteče konec oktobra.

Nakup KPL občine ne zanima

Janković je še povedal, da občine ne zanima nakup KPL, ki ga bo stečajni upravitelj CPL septembra poskušal prodati na javni dražbi za izklicno ceno 6,24 milijona evrov. Kot je znano, KPL kot koncesionar za občino opravlja vzdrževalna dela na cestah, po županovih besedah pa imajo več možnosti: lahko tudi odpovejo večletno koncesijo in organizirajo to dejavnost v okviru enega od javnih podjetij MOL, bodisi s KPL ali pa s prevzemom določenega števila delavcev.

Nov konflikt med MOL in finančnim ministrstvom

Posebej pa je omenil negativno obrestovanje sredstev javnih subjektov, ki se izvaja od julija. Gre za sredstva, ki jih imajo neposredni in posredni proračunski uporabniki pri Banki Slovenije kot nočni depozit. Šlo naj bi za uveljavitev smernic, ki jih je za evrski sistem določila Evropska centralna banka (ECB). Na ta račun je Banka Slovenije proračun MOL za drugo polovico julija že bremenila za 437 evrov.

»Negativno obrestovanje pomeni velik poseg v finančno avtonomnost delovanja občin, saj nimajo nikakršnega vpliva na višino mejnega depozita (200 milijonov evrov na ravni države), ker največji delež predstavlja država s svojimi depoziti pri BS, o katerih se pričakuje, da bodo vedno višji od 200 milijonov evrov. Če bi bila občina obravnavana ločeno od države, negativnih obresti ne bi plačevala, ker ne bi presegala vrednosti mejnega depozita,« so v dopisu ministrstvu za finance zapisali v MOL. 

Z upoštevanjem priporočil in v izogib plačevanju negativnih obresti bi MOL morala plasirati svoje depozite na poslovne banke, s tem pa bi reševala likvidnostne težave bančnega sistema z davkoplačevalskim denarjem, so poudarili. Edina možnost, da se MOL izogne plačevanju negativnih obresti, je, da prenese sredstva s svojih EZR na enotni zakladniški račun države. Župan Janković je v zvezi s tem dejal, da »česa takega še nikoli nisem slišal« in napovedal, da tega prenosa lasntega denarja ne bodo izvajali.

Neracionalno trošenje javnih sredstev

Na ta način bi negativne obresti plačevala država − še vedno z davkoplačevalskim denarjem, vendar na ravni države iz državnega proračuna. MOL pa bi pri tem izgubila nadzor in odločanje o javnih sredstvih na svojem podračunu in podračunu svojih javnih zavodov in JSS MOL, opozarjajo na ljubljanski občini.

Uvedba nove dajatve na depozite pri BS pomeni »neracionalno trošenje javnih sredstev države in občin, ki so zavezani za plačevanje negativnih obresti v breme svojega proračuna«, menijo na občini. Zato predlagajo, da ministrstvo omenjeni ukrep umakne oziroma da stroške negativnih obresti pri BS prevzame država, saj občina v sklopu svojega enotnega zakladniškega računa ne presega mejne vrednosti depozitov.