Tiskane izdaje
Ljubljana – Občina še ni obupala nad javno-zasebnim partnerstvom za obnovo letališča v Mostah. Da bi bil projekt bolj zanimiv za zasebnega vlagatelja, so iz njega izvzeli letališki hangar in podaljšali obdobje, v katerem bo zasebni partner upravljal objekte.
Potem ko se je lanski razpis, namenjen izbiri zasebnega partnerja za projekt prenove starega letališča Ljubljana ob Letališki cesti, končal neuspešno in je občina v začetku leta poskusila s pozivom promotorjem, se zdaj vendarle kažejo prvi rezultati večmesečnih pogovorov z edinim interesentom, družbo BTC.
Mestni svet je z županovim dopolnilom k rebalansoma na ponedeljkovi seji v proračunska dokumenta vnesel spremembe projekta. Kot so zapisali na občini, je potencialni promotor v postopku strokovnega dialoga »izrazil interes za prenovo manjšega dela projekta [stolp in letališka stavba, brez hangarja]. Zaradi tega je bil spremenjen dokument identifikacije investicijskega projekta, DIIP, ki upošteva le prenovo stolpa ter letališke stavbe in okolice.
Po obnovi bo zasebni partner objekte starega letališča upravljal 25 let, nato pa jih bo prenesel v upravljanje na javnega partnerja.«
BTC: Prenova možna v 2016
Glavni novosti sta torej izločitev hangarja iz območja obnove in dolžina partnerstva (prej je bilo predvideno, da bodo objekti v last in upravljanje občine prešli po 15 letih). To so pomembne vsebinske spremembe, zato bi pričakovali, da bo mestna uprava pred objavo novega javnega razpisa za zasebnega partnerja pripravila spremembe akta o javno-zasebnem partnerstvu, ki velja od julija 2013. V njem je kot predmet javno-zasebnega partnerstva namreč ob letališki stavbi in kontrolnem stolpu naveden tudi hangar.
Na občino smo naslovili vprašanja, ali namerava objaviti nov razpis in kdaj bo objavljen, a odgovore še čakamo. Maja Oven iz BTC pa je sporočila, da »družba BTC ponovno izkazuje interes po prenovi letališke stavbe, ureditvi muzeja in umestitvi gostinske ponudbe v omenjeni objekt. Prenova objekta bi bila možna v letu 2016.«
Česa vse ne bo
Kot piše v programski zasnovi, je hangar največji objekt in tako »omogoča prostorsko ambicioznejše programe«, kot so visokotehnološka predstavitev sodobnega letalstva, makete prvih slovenskih letal, zgodovina slovenskega letalstva, sodobno slovensko letalo (Pipistrel), ki bi imelo osrednje mesto kot simbol slovenske inovativnosti ... Ob tem navajajo, da je hangar edini od treh objektov, ki ne zahtevajo večjih restavratorskih in konservatorskih posegov, saj so bili ti opravljeni že leta 1990, ampak le »izčiščenje prostora in umestitev v prostor na stopnjo, kot je bila, preden je postal prodajni salon za avtomobile«.
Pri tem je zanimivo, da bi bila glede na vrednost celotne investicije (1,1 milijona evrov) predvidena vlaganja v hangar po starem DIIP minimalna, le okoli 50 tisočakov. Kot kaže, pa so za zasebnika premalo ekonomsko zanimiva, da bi muzej upravljal v celotnem koncesijskem obdobju.
Tako bo javni del partnerstva občutno okrnjen. Ostajata stolp, kjer je predviden muzej zgodovine letališča in letalstva in ki je po površini približno sedemkrat manjši kot hangar, in letališka stavba za komercialno dejavnost, kjer bi zasebnik uredil gostinsko in trgovsko ponudbo.
