Občine bi se morale naučiti pritegniti »ustvarjalce«

Ljubljana – Eden od načinov za spodbujanje gospodarske rasti občin je tudi privabljanje ljudi z ustvarjalnimi poklici in podjetij, ki se ukvarjajo s kreativnimi industrijami; to spodbuja inovacije, tehnološke in poslovne izboljšave ter konkurenčnost občin in regij.

Število ustvarjalnih poklicev je pomembno povezano z gospodarskim razvojem občin, predvsem z višjo bruto osnovo za dohodnino, manjšo brezposelnostjo in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Pri tem imajo pomemben vpliv tudi kreativne industrije, kažejo izsledki raziskave Razporeditev ustvarjalnosti v izbranih občinah Ljubljanske urbane regije (LUR). Pod vodstvom dr. Janija Kozine so jo izvedli na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC SAZU, po naročilu Regionalne razvojne agencije LUR, Regionalnega centra kreativne ekonomije.

Ustvarjalne skupnosti in kreativni miljeji

V znanosti se je oblikovalo mnenje, da med ustvarjalnejše posameznike sodijo ljudje, ki opravljajo ustvarjalni poklic. Obenem so ustvarjalnejša podjetja tista, ki delujejo v sektorju kreativnih industrij, razlaga dr. Jani Kozina. Pri koncentraciji in povezovanju te ustvarjalnosti govorimo o ustvarjalnih skupnostih in kreativnih miljejih, ki se lahko pojavljajo v obliki institucije, mestne četrti, kraja, regije in podobno. V sedanjih družbeno-gospodarskih razmerah bi jih za uspešen razvoj in blaginjo potrebovali čim več. Po splošni definiciji ljudje v ustvarjalnih poklicih več razmišljajo, njihovo delo ni ročno ali rutinsko, pač pa prepoznavajo probleme, jih znajo reševati in povezujejo znanja v nove produkte. Za ljudi s temi poklici se je v tujini uveljavil izraz ustvarjalni razred (creative class). Po drugi strani med kreativne industrije sodijo dejavnosti, ki izvirajo iz ustvarjalnosti, znanja in nadarjenosti posameznikov in imajo potencial za ustvarjanje delovnih mest ter blaginje s proizvajanjem in uporabo intelektualne lastnine.

Skrb za kakovostno življenjsko okolje

Ustvarjalno delovno silo privablja in zadržuje tudi kakovostno življenjsko okolje. Za vsako skupnost je zato pomembno ustvariti razmere, ki privlačijo ustvarjalne ljudi in jim omogočijo sproščati ustvarjalni potencial. To med drugim pomeni, da morajo poskrbeti za zeleno okolje, čistost, urejenost in varnost, dostopnost delovnih mest, prometno povezanost, opremljenost s storitvami itn.

V raziskavi so sodelovale samo tri občine, čeprav so naročniki povabili vseh 26 iz osrednje Slovenije. Raziskovalci so med drugim ugotovili, da ustvarjalni poklic v LUR opravlja skoraj petina prebivalcev (19,9 odstotka), kar je največ med slovenskimi regijami in visoko nad državnim povprečjem (ki je 15,1 odstotka); to pa je tudi primerljivo s stanjem v razvitih regijah severne in zahodne Evrope. Še posebno izstopa MOL (21,7 odstotka), ki je hkrati kraj bivanja in dela za mnoge delavce v ustvarjalnih poklicih. Posebnost je tudi občina Trzin (25,8 odstotka), ki ima zaradi poslovne cone Mlake več ustvarjalnih delovnih mest kot delavcev, ki tam živijo. V občino Dobrova - Polhov Gradec (17,2 odstotka) pa se prebivalci z ustvarjalnimi poklici priseljujejo nadpovprečno.

Slabši pretok idej in inovacij

Precej slabše pa je s kreativnimi industrijami, to je tistimi dejavnostmi, ki ustvarjajo in trgujejo z intelektualno lastnino in ožje opredeljujejo ustvarjalnost. Po mnenju mnogih strokovnjakov je to jedro ustvarjalne ekonomije, za katero so bolj kot bivalno okolje ustvarjalcev pomembne razmere za pretok idej in inovacij. V LUR se s kreativnimi industrijami ukvarja le šest odstotkov prebivalcev v ustvarjalnih poklicih. Te dejavnosti se zgoščajo v mestu Ljubljana, precej bolj kot ustvarjalni poklici, druge občine pa imajo v njih podpovprečne deleže zaposlenih.

»Ustvarjalci« se selijo v primestje

Dr. Kozina ugotavlja, da se v zadnjem času »ustvarjalci« opazno selijo v primestje, temu pa ne sledijo tudi delovna mesta. Tako imajo primestne občine velik presežek prebivalcev z ustvarjalnim poklicem, za regijo pa so značilni močni tokovi dnevne mobilnosti v Ljubljano. Občine z zelo nizkim ustvarjalnim potencialom so Borovnica, Horjul in Šmartno pri Litiji, z zelo visokim pa Domžale, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Logatec, Medvode in Vrhnika.

Posebnost sta Trzin in Ljubljana. Trzin se ponaša z nadpovprečnim številom ustvarjalnih delovnih mest, vendar s podpovprečno koncentracijo in najmanjšo rastjo prebivalcev z ustvarjalnim poklicem med vsemi občinami v regiji. Za celovit in uravnotežen razvoj mora Trzin po mnenju raziskovalcev v prihodnje poskrbeti tudi za zagotavljanje kakovostnega bivalnega okolja.

Čeprav je v MOL koncentracija prebivalcev z ustvarjalnim poklicem nadpovprečna, je njihova rast zelo počasna in precej podpovprečna. Iz Ljubljane se je v zadnjih letih v primestje in na podeželje izselilo precej (mlajših) ustvarjalcev. V prihodnje se bo morala potruditi, da to zaustavi, še posebno če želi postati konkurenčnejša tujim regionalnim središčem primerljive velikosti. Ponuditi jim mora kakovostne in dostopne bivanjske ter delovne razmere oziroma prostore. V okvir tega sodi tudi privabljanje najbolj visoko usposobljenih ustvarjalnih delavcev iz tujine. Kreativne industrije lahko pritegne tudi s krepitvijo »ustvarjalnih« četrti, kot je, denimo, Križevniška ulica, s spodbujanjem nastajanja kreativnih okrožij z neprofitnim oddajanjem poslovnih prostorov na degradiranih območjih, kulturnimi dogodki, partnerstvi z javnimi kulturnimi zavodi ipd., predlagajo raziskovalci. Predvsem pa je smiselno, da bi MOL pripravila strategijo razvoja ustvarjalnega gospodarstva v sodelovanju s sosednjimi občinami, saj bi tako lahko bolje izkoristili potenciale.

Prostorski razvoj

Dr. Kozina predlaga, da bi bilo v skladu s sodobnimi koncepti prostorskega razvoja, kot so policentrična mestna regija, mrežno in mozaično mesto ter podobno, v LUR smotrno krepiti nastajanje novih ustvarjalnih delovnih mest tudi zunaj MOL in občine Trzin. Ker pa so kreativne industrije veliko bolj specifične in sta za njihov razvoj potrebni dovolj velika kritična masa uporabnikov in specializacija, da lahko iz manjših središč konkurirajo na globalnih trgih, se bodo v prihodnosti težje selile iz Ljubljane v okoliške občine. Raziskovalci ugotavljajo, da bi bilo zato v prihodnosti treba poskrbeti za uravnotežen prostorski razvoj, ki bi omogočal smiselno specializacijo in delitev kreativnih industrij znotraj LUR, navzven pa bi deloval enotno in konkurenčno drugim evropskim mestnim regijam.