Občini slabo kaže pri uresničevanju zavez do Ikee

Zavrnjene pritožbe: Z razlastitvijo bi MOL lahko prišla do zemljišč za cesto, na katerih pa te ceste ne bo mogla graditi.

Objavljeno
12. julij 2017 15.11
Bodoča lokacija trgovine IKEA v ljubljanskem BTC-ju 3.3.2017 Ljubljana Slovenija [IKEA,BTC,trgovine,Ljubljana,Slovenija]
Maša Jesenšek
Maša Jesenšek
Ljubljana – Medtem ko se zdijo napovedi, da bo prihodnje leto Ikea odprla trgovino v BTC, vse manj realne, se dodatno zapleta pri gradnji nujne prometne infrastrukture, brez katere trgovina ne more dobiti uporabnega dovoljena. Občina bo, če bo vztrajala pri razlastivi, težko izpolnila zavezo, ki jo je dala multinacionalki.

Še preden je Ikea kupila zemljišče za svojo ljubljansko trgovino, je z MOL sklenila dogovor, v katerem se je občina med drugim zavezala, da bo pridobila parcele za novo cesto, ki bo Kavčičevo ulico od križišča s Kajuhovo podaljšala do Ameriške ulice in bo predstavljala glavni dostop do pohištvene trgovine. Dokončanje te ceste je v skladu z občinskim prostorskim načrtom (OPN) pogoj, da lahko trgovina pridobi uporabno dovoljenje. Po prvotnem roku bi zemljišče morala dobiti do konca junija letos, a na MOL pravijo, da datume z Ikeo »sproti usklajujejo«.

Sporen je del zemljišča ki je v lasti podjetja Protect GL, ki je v stečaju in za katerega je MOL pred letom dni vložila zahtevo za razlastitev. S stečajnim upraviteljem Veljkom Janom se namreč niso uspeli dogovoriti o odkupu. Jan namreč želi zemljišče prodati kot celoto za ocenjeno vrednost 3,3 milijona evrov, da bi poplačal kar največ upnikov, MOL pa bi odkupila le manjši del zemljišča za cesto, za kar je ponujala 60 evrov za kvadratni meter oziroma skupno 150.000 evrov.

MOL se maščuje naglica

In čeprav je Upravna enota Ljubljana dovolila uvedbo postopka razlastitve (o sami razlastitvi še ni odločeno), občini ne kaže prav dobro. UE je namreč ugodila prvotnemu zahtevku MOL iz julija 2016, v katerem ta zahteva razlastitev za 2500 kvadratnih metrov zemljišča, kjer bi potekala cesta. Decembra je MOL zahtevek razširila za približno tisoč kvadratnih metrov tudi zunaj območja, kjer naj bi potekala cesta, saj so menda šele med postopkom izdelave dokumentacije PGD ugotovili, da na trasi bodoče ceste stojita dva objekta, ki ju bo treba porušiti. MOL je tako v razširjeni vlogi zahtevala, da v last dobi oba objekta v celoti, torej tudi dela objektov, ki stojita zunaj predvidenega območja ceste, saj v nasprotnem primeru ne bo mogla pridobiti gradbenega dovoljenja za rušitev. A UE Ljubljana ji ni ugodila, pritožbo MOL na to odločitev pa je zdaj zavrnilo še ministrstvo za okolje in prostor.

MOP je pritrdil mnenju UE, da za razlastitev parcel na delih, ki so zunaj trase ceste, »ni podlage, saj javna korist ni izkazana«. Tako je delno ugodilo pritožbi stečajnega upravitelja in izrecno zapisalo, da se uvedba razlastitvenega postopka za te parcele ne dovoli. Tu se občini kot bumerang vrača preskakovanje prostorskih aktov, saj se lahko sklicujejo le na bolj splošni OPN, ne pa na občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), v katerem bi lahko določili, kateri objekti so zaradi gradnje nove ceste predvideni za rušenje. MOL namreč OPPN za to območje ni sprejela, ker so hoteli pospešiti postopke za Ikeo. Zdaj pa ministrstvo v zavrnitvi pritožbe občine utemeljuje, da rušitev objektov zunaj območja ceste ni predvidena oziroma razvidna v OPN niti »v katerih drugih ustreznih občinskih prostorskih aktih, na katere bi se občina lahko sklicevala«.

MOP je tako v celoti zavrnil pritožbo MOL, v kateri je ta (oziroma zanjo odvetniška družba Kozinc) večkrat zapisala, da v primeru potrditve odločbe UE Ljubljana MOL »dejansko ne bo mogla zgraditi ceste«. Za komentar smo vprašali tudi občino, saj nas je zanimalo, ali imajo rešitev za nastalo situacijo. Zapisali so, da bodo odločbo MOP spoštovali, da bo cesta zgrajena skladno z OPN in da bodo »konkretne projektne rešitve določene v projektu PGD«.

Presplošne izjave župana

Na MOP so zavrnili tudi drugi del pritožbe stečajnega upravitelja in pritožbo stranskega udeleženca (upnika Protecta GL), ki sta med drugim utemeljevala, da v primeru razlastitve sploh ne gre za javni interes, pač pa za zasebni interes Ikee. Stranski udeleženec je to utemeljeval z dvema prometnima študijama, ki sta bili pripravljeni za območje BTC in v nobeni od njiju ob številnih ukrepih, ki so predvideni, podaljšek Kavčičeve sploh ni omenjen. MOP je zavzel stališče, da je kljub temu umestitev nove sporne ceste v javni koristi, češ da če ne bi bila zgrajena zaradi Ikee, pa bi bila zaradi kakšnega drugega trgovskega ali poslovnega objekta. Ministrstva ni prepričala niti navedba stranskega udeleženca, da cesta sploh ni potrebna in s tem ne razlastitev, pri čemer se je skliceval na izjavo, ki jo je župan Zoran Janković maja dal televiziji Planet TV in v kateri je zatrdil, da lahko Ikea odpre trgovino tudi brez nove dovozne ceste. Na MOP so tudi te argumente zavrnili, češ da so izjave župana »presplošne in ne pojasnijo ničesar konkretnejšega, kar bi lahko ob presoji in proučitvi vseh dokazov, ki so v spisu«, vplivalo na odločitev.

Po besedah vodje UE Ljubljana Moste - Polje Ladislava Košička zdaj čakajo na dokončnost odločbe MOP. Vse stranke v postopku imajo namreč mesec dni, da sprožijo upravni spor. Potem bo UE nadaljevala z drugo fazo postopka razlastitve, v kateri bodo odločali o sami razlastitvi, parcelaciji, uporabi nujnega postopka in odškodnini.

Celoten zaplet sicer ni nerešljiv. Občina bi lahko sklenila dogovor s stečajnim upraviteljem in odkupila celotno zemljišče, na katerem je poleg ceste predviden še javni park. Takšen razplet je sicer malo verjeten, saj MOL v proračunu nima 3,3 milijona evrov, kolikor je stečajnik zahteval na dražbi in za to ceno tudi že našel kupca, ki pa se je umaknil, ker je bila za del zemljišča zahtevana razlastitev. Druga rešitev bi bila, da zemljišče kupi kar Ikea, saj gre za cesto, ki je potrebna za njen trgovski center. A multinacionalka je doslej vztrajala pri obvezah MOL, ki izhajajo iz memoranduma, podpisanega med občino in Ikeo.