Zaradi leta 2009 sklenjene pogodbe za nakup zemljišča ob Vojkovi cesti, s katero je občina zemljišče za dober milijon evrov prodala družbi Tritonis, so potekali trije sodni postopki. V dveh sta družba PNZ oziroma Republika Slovenija kot oškodovani stranki (lastnici zemljišč oziroma objektov, katerim ta pripadajo) tožili tako MOL kot Tritonis. V obeh tožbah sta tako nižje kot višje sodišče razsodili, da je pogodba nična, ker gre za funkcionalna zemljišča. V tretjem postopku je Tritonis tožil MOL ter zahteval vračilo kupnine z obrestmi in odškodnino. Sodišči prve in druge stopnje sta mu prisodili kupnino z obrestmi, ne pa tudi odškodnine.
Ploha revizij
Občina je vložila revizije na vrhovno sodišče v vseh treh postopkih, v zadnjem pa je revizijo zahteval tudi Tritonis. Vrhovni sodniki so marca odločali o vseh treh primerih in vse štiri revizije zavrnili. V prvih dveh postopkih so pritrdili sodbam okrožnega in višjega sodišča, da gre pri spornem zemljišču za funkcionalno zemljišče. Navedbe občinskih odvetnikov v reviziji so označili za pavšalne in nekonkretizirane, neutemeljene in nejasne in pritrdili višjemu sodišču, da občina ne bi smela prodati predmetnega zemljišča in da je zato prodajna pogodba zanj nična: »Ugotovljeno je, da imata sporni nepremičnini status funkcionalnega zemljišča, samostojno razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem pa ni (bilo) dopustno, zato je pogodba s takšnim predmetom nična.«
V tretjem postopku so zavrnili revizijo tako MOL kot Tritonisa. MOL je ob zahtevi za vračilo kupnine podala ugovor zaradi neizpolnitve nasprotne obveznosti (Tritonis da ji ne more vrniti nepremičnin v enakem stanju kot ob sklenitvi pogodbe, ker so obremenjene s hipotekami). Vrhovno sodišče je te očitke zavrnilo kot neutemeljene, saj da je občina »odtujila tujo stvar« in da je bilo »pravnomočno ugotovljeno, da sploh ni lastnica teh nepremičnin«. Zavrnilo je tudi zahtevo Tritonisa po odškodnini (zahteval je več kot pet milijonov evrov), ki mu ne pripada, ker je Tritonis »že pred javno dražbo vedel za status spornih zemljišč«.
Bremec bi odškodnino,
Poskus poravnave ni uspel, čeprav je bil Bremec menda pripravljen umakniti tožbo, pod pogojem, da MOL poravna svoje pravdne stroške. A občina v to ni privolila, odvetnica MOL pa je pri utemeljevanju, da je tožbeni zahtevek neutemeljen, opozorila tudi na razsodbo vrhovnih sodnikov, ki so poudarili, da stranki v medsebojnih odnosih nista bili nepošteni, saj jima je bil znan status (funkcionalnost) zemljišč.
Pri svoji nasprotni tožbi proti Tritonisu vztraja tudi MOL, čeprav je, kot smo že pisali, okrožno sodišče februarja v celoti zavrnilo njen tožbeni zahtevek, s katerim zahteva vračilo kupnine (ker da ji Tritonis ne more vrniti neobremenjenega zemljišča, ki sicer ni njeno), do katere je Tritonis lani prišel z izvršbo. Na MOL sodbe ne komentirajo, so se pa pritožili na višje sodišče.













