Občudovali bodo lepoto češnjevih cvetov

Ljubljana – V botaničnem vrtu na Ižanski cesti bo danes med 12. in 16. uro festival cvetočih češenj Hanami, ki ga že tretje leto neprofitno organizira skupina ljubiteljev japonske kulture. Prilagojen bo vremenu, udeleženci pa bodo po japonski tradiciji občudovali lepoto češnjevih cvetov. Vstopnine ni, program pa je na spletni strani www.facebook.com/HanamiSlovenija.

Večina od tristo dreves japonske češnje, ki jih je Sloveniji podarilo združenje ljubiteljev cvetočih češenj, raste na Večni poti, nasproti živalskega vrta, kjer je predvidena nova lokacija za botanični vrt. Češnjeva drevesa je Slovenija pred petnajstimi leti dobila v dar od Japonske, ki je znana po tem, da jih podarja drugim državam. Slovesna predaja je bila v japonskem parlamentu. Prvo sadiko je 9. oktobra, na prelomu tisočletja, na Večni poti lastnoročno zasadila njena cesarska visokost japonska princesa Sajako. Od tedaj obstajajo tudi zapisi o cvetenju teh češenj in veljajo za ene starejših fenoloških podatkov pri nas. Tako je bilo simbolično odprto gospodarsko sodelovanje med državama. Ker podarjena češnjeva drevesa simbolizirajo prijateljsko vez Slovenije z Japonsko, predlagajo, da bi jih uvrstili med nepremično kulturno dediščino.

Najprej so bila vsa drevesa v karanteni. Nato so jih manjše število posadili v trajni nasad v botaničnem vrtu, nekaj pa v parku ob Železni cesti; slednja so bila pozneje presajena v drugi del parka. Nekaj pa jih je ostalo v karanteni, uporabili so jih za nadomeščanje dreves, ki so bodisi pozebla bodisi jih je prizadela suša, napadel voluhar ali so bila fizično poškodovana. Japonske češnje so namreč zelo občutljive in potrebujejo kakovostno prst oziroma kompost, ne marajo preostre zime in ponekod jih je treba čez poletje obilno zalivati.

Poleg simbolne vrednosti nasad češenj postaja tudi pomembna estetska vrednota, ugotavlja mag. Mateja Šmid Hribar z geografskega inštituta Antona Melika. »Češnja, japonsko sakura, velja za eno najbolj priljubljenih dreves na Japonskem in je neuradni simbol japonskega naroda. Po izročilu naj bi prvo pred cesarsko palačo zasadili v 9. stoletju, zato je drevo dobilo aristokratski pečat. Vsako leto konec marca in na začetku aprila Japonci praznujejo stoletja star praznik Hanami, kar v prevodu pomeni opazovanje in uživanje ob lepoti češnjevih cvetov.«

Prireditelji dogodka v botaničnem vrtu bodo letošnje delavnice prilagodili vremenskim razmeram. Poleg pokušnje čaja pripravljajo delavnico haikuja, japonske pesniške oblike s sedemnajstimi zlogi, ki prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanjem v človekovi notranjosti. Prav tako načrtujejo delavnico origamija, skoraj tisoč let stare umetnosti zgibanja papirja, ki zahteva zbranost, spodbuja domišljijo in uri ročne spretnosti, ter tekmovanje v bento boxih, to so škatle za tradicionalno japonsko kosilo; nagradili bodo dve najlepši, tradicionalno in igrivo. Obiskovalce vabijo, naj se pripeljejo s kolesom, postaja Biciklja je na Špici, ali pa z mestnim avtobusom številka 2, 3, 3B, 3G, 9, 11, 20, 20Z ali 27.

Vodja botaničnega vrta doc. dr. Jože Bavcon pravi, da so češnje letos v Ljubljani zacvetele še prej kot na Japonskem, vendar pa okolica na Večni poti zdaj ni tako lepa, saj je tam zaradi gradnje novih fakultet dovozna pot. Upa, da bodo češnje dobro prestale vsa gradbena dela v bližini. Povprašali smo ga tudi, kako kaže s širitvijo oziroma selitvijo botaničnega vrta na kraj nasproti živalskega vrta, kjer je zdaj ob nasadu češenj še sadovnjak sredozemskih rastlin. Pravi, da napredka ni, v trenutnih razmerah tudi ne kaže računati na domači denar, zato se prijavljajo na mednarodne projekte. Ob gradnji fakultet za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za računalništvo in informatiko pa meni, da bi lahko uredili vsaj zeleno površino za srečevanja, s potmi in parkovnimi elementi, saj bo tam veliko študentov, prav tako je v bližini tehnološki park.

Čeprav ima ljubljanski botanični vrt zaposlene samo štiri vrtnarje, v tujini dosega lepe uspehe in prepoznavnost. Med drugim je bil lani na Dunaju predstavljen med 90 najpomembnejšimi evropskimi botaničnimi vrtovi v knjigi Der Garten als Wissensraum (Vrt kot prostor znanja), pri tem da je podobnih centrov na svetu okoli tri tisoč. To je že druga takšna uvrstitev po letu 2007, ko je bil v Londonu uvrščen med 178 svetovno pomembnih vrtov.

Lani jih je k sodelovanju povabil tudi najelitnejši Royal Kew Gardens, ki namerava do leta 2020 v obliki semen zbrati petino svetovne flore. V okviru enoletnega projekta so pri nas nabrali semena osemdesetih slovenskih rastlin. Tako bodo nekatere redke in ogrožene slovenske vrste shranjene v svetovni semenski banki kraljevega botaničnega vrta Kew.