Ljubljana - Kaos na področju zunanjega oglaševanja se nadaljuje, k temu pa prispevajo tudi občina in varuhi kulturne dediščine. Na Gospodarskem razstavišču so v začetku tedna postavili velik digitalni zaslon za oglaševanje. Zanj so pridobili soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj stoji na javnem spomeniku, prav tako postavitvi ni nasprotovala občina, čeprav so kršena določila občinskega prostorskega načrta (OPN MOL).
Najemnik TSmedia
Gospodarsko razstavišče je v poletnih mesecih rekonstruiralo betonski obelisk, ki je v register nepremične kulturne dediščine vpisan kot memorialna dediščina in javni spomenik. Postavljen je bil ob kongresu Zveze komunistov Jugoslavije, ki ga je razstavišče gostilo leta 1958. Toda rekonstrukcija se ni končala z obnovo, saj so ta teden na obelisk namestili dvostranski digitalni zaslon za oglaševanje. Zanj so, kot smo izvedeli na Gospodarskem razstavišču, pridobili tako gradbeno dovoljenje kot soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, kar so potrdili tudi na upravni enoti in ZVKDS. Zaslon naj bi bil delno namenjen promociji dogodkov na razstavišču, delno pa zunanjem oglaševalcem - enega od zaslonov je za več let že najela TSmedia, ki sicer že sama po Ljubljani postavlja podobne zaslone.
Po besedah direktorja Iztoka Bricla je celotna investicija (sanacija obeliska in nakup LED-zaslonov) stala 300.000 evrov, pričakujejo, da se jim bo povrnila v šestih letih. »Seveda je oglaševanje na obelisku popolnoma primerno, ker Gospodarsko razstavišče kot podjetje z njim ustvarja prihodke in navsezadnje tudi čisti poslovni izid. Pridobili smo vsa ustrezna soglasja,« je Bricl odgovoril na naše pomisleke o primernosti namestitve takšnega objekta na spomenik.
Boris Vičič, vodja ljubljanske območne enote ZVKDS, je o razlogih, zakaj je zavod dovolil tovrstno oglaševanje na spomeniku, zapisal, da je bil obelisk že v času svojega nastanka načrtovan za potrebe oglaševanja. Ko smo prosili, naj navedbo utemeljijo, saj je iz dostopnih virov razvidno le, da je bil postavljen kot spomenik kongresu ZKJ, so nam odgovorili, da z dokumenti ne razpolagajo in da to izhaja iz dokumentov, ki jih je k vlogi za soglasje predložil GR.
Selektivna merila
Občinskega dovoljenja za postavitev objekta za oglaševanje v skladu z mestnim odlokom o oglaševanju GR ni pridobil. Na občini pravijo, da ta dovoljenja izdajajo le za javne površine. Obelisk stoji na zemljišču GR, ki pa je v 69-odstotni lasti MOL. V preteklosti je sicer občina po naših informacijah tovrstna soglasja izdajala (in zahtevala) tudi za zasebna zemljišča in na nekaterih celo zaračunavala občinsko takso.
Od oddelka za urbanizem in podžupana Janeza Koželja smo želeli izvedeti, ali je oglaševanje v tej obliki na objektu, ki je javni spomenik in kulturna dediščina, po njihovem primerno, a odgovora nismo dobili. Zapisali so le, da za GR velja zazidalni načrt za območje ljubljanskega potniškega centra, na podlagi katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Toda na občini so, kot kaže, spregledali, da podrobni prostorski izvedbeni pogoji za postavitev objektov za oglaševanje, ki so sestavni del OPN in naj bi veljali za celotno Ljubljano, za svetlobne prikazovalnike določajo, da so lahko veliki od 18 do 20 kvadratnih metrov. Površina novih dveh LED-zaslonov na GR pa skupno meri 60 kvadratnih metrov.
Znano je, da je oglaševalskih objektov glede na omejitve v odloku mnogo preveč. Znani so tudi očitki manjših ponudnikov zunanjega oglaševanja, ki jih je potrdila agencija za varstvo konkurence, da občina na tem področju omejuje konkurenco.
Hkrati se MOL zavzema za spremembo zakonodaje, ki bi mestnim inšpektorjem omogočila, da posežejo na zasebna zemljišča. Zdaj smejo ukrepati le na mestnih, za kršitve na zasebnih so pristojni državni inšpektorji, ki pa se tega praviloma ne lotevajo. Na MOL utemeljujejo, da bi le s povečanjem pristojnosti mestnega inšpektorata lahko uredili kaos pri oglaševanju v glavnem mestu. Toda primer oglaševanja na obelisku na Gospodarskem razstavišču kaže, da je občina pri urejanju oziroma dovoljevanju tega kaosa selektivna.