Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko so po petih letih delovanja konec septembra zaprli infotočko za tujce na Slovenski 55, kjer so migrantskim delavcem ponujali pomoč in svetovanje, podobna usoda zdaj grozi tudi svetovalnici za migrante pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
Medtem ko je notranje ministrstvo skupaj z Evropsko unijo iz sklada za azil, migracije in vključevanje namenilo denar za projekt Vsi smo migranti, s katerim nameravajo »dvigniti ozaveščenost splošne javnosti o pozitivnih učinkih vključevanja migrantov v slovensko družbo ter o pozitivnemu doprinosu migracij«, po drugi stran ni več denarja za infotočko za tujce, ki je delovala v okviru zavoda za zaposlovanje, in svetovalnico za migrante pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
»Dokler so migranti na plakatih, je vse v redu, ko pa hočeš izvajati projekt, ki pomeni zagovorništvo migrantov v živo, torej ko ta migrant skoči s plakata in ko ima težave in se ne smeji več, potem ni denarja,« je kritičen Goran Lukič, zagovornik pravic migrantov pri ZSSS. »Očitno ima žica prednost pred integracijo,« je prepričan sindikalist. »Ko gre za postavljanje žice, se takoj najdejo proračunske rezerve in milijoni, medtem pa za resen program zagovorništva in informiranja migrantskih delavcev ni denarja. Še huje, to tudi ni več stvar proračuna, ampak evropskih sredstev. Z novim operativnim programom pa niti to ne drži, saj migrantski delavci niso več ciljna skupina.«
»Delaj in bodi tiho«
Informacijska točka, kjer je v petih letih poiskalo pomoč več deset tisoč migrantskih delavcev, od oktobra ne deluje več, medtem ko svetovalnico za migrante, odkar se je javno financiranje konec junija izteklo, financirajo sindikati sami. Toda to bo po Lukičevih besedah mogoče le še do konca leta. »Mislite, da bodo migrantski delavci čakali do julija prihodnje leto na nov razpis? Šli bodo naprej in se informirali drugje, najverjetneje pri delodajalcu. Kar pomeni, delaj in bodi tiho, kakšne delavske pravice,« opozarja Lukič.
Konec junija se je tako zaključilo 'izvajanje storitev in ukrepov pravnega svetovanja in informiranja za najbolj ranljive ciljne skupine delavcev migrantov, beguncev in prosilcev za azil za lažji vstop na slovenski trg dela', v okviru katerega so pri ZSSS vodili migrantsko pisarno. V petnajstih mesecih delovanja je to pomenilo okoli 193 tisoč evrov. V tem času so, kot našteje Lukič, opravili več kot pet tisoč informiranj migrantskih delavcev, nad dva tisoč svetovanj, skoraj dvesto ur pravnega svetovanja in uradno vložili več kot 160 prijav kršitev delavskih in drugih pravic ter bili poleg tega v dnevnem stiku z različnimi javnimi ustanovami.
Razmere na terenu slabše
»Migrantska pisarna je nastala iz potreb na terenu,« pojasnjuje Lukič. »Vse, kar bi pričakovali od države, je, da tem potrebam prisluhne.« Vendar, kot pravi, delajo prav nasprotno.
»Ministrstvo za delo razlaga, da programov, kot sta jih izvajali infotočka in svetovalnica, trenutno ni mogoče umestiti v operativni načrt do leta 2020. Toda to so naredili oni sami. Na ministrstvu so odločili, da migranti niso več ciljna skupina, ko gre za črpanje denarja iz evropskega socialnega sklada.« Kot namreč pravijo na ministrstvu za delo, bo odslej »migracijska politika vsebinsko vezana na druge evropske sklade«. Lukič pri tem poudarja, da je evropska komisija konec septembra v uradnem sporočilu obvestila države članice, da lahko projekte, povezane z integracijo in vključevanjem migrantskih delavcev na trg dela, vendarle izvajajo v okviru evropskega socialnega sklada, kot so to počele doslej. Ko so pri zvezi svobodnih sindikatov na to opozorili ministrstvo za delo, niso dobili odgovora.
»Svetovalcev in migrantskih delavcev ni mogoče kar odsloviti,« meni Lukič, zato bodo pri ZSSS poskušali najti način, da bi svetovalnico za migrante vendarle ohranili tudi v prihodnje. Kot opozarja sindikalist, se namreč razmere na terenu niso izboljšale, prej nasprotno.
