Tiskane izdaje
Ljubljana – Na zahodu Ljubljane nastaja nova civilna iniciativa. Del prebivalcev četrtne skupnosti Šentvid je močno razburila informacija, da je občina med prednostne projekte uvrstila zbirni center odpadkov Stanežiče. O njegovi lokaciji so bili obveščeni šele, ko je občina projekt že potrdila.
Mestni svet je zbirni center Stanežiče kot enega od prednostnih projektov izvedbenega načrta trajnostne urbane strategije (IN TUS) potrdil na izredni seji konec marca. Le nekaj dni pred sejo je četrtna skupnost Šentvid v lokalnem glasilu objavila predlog lokacije, ki ga je LUZ za MOL pripravil že avgusta 2016. Center je umeščen ob Kolesarsko pot in Celovško cesto, v neposredno bližino stanovanjskih hiš, na območju pa sta še parkirišče P+R in poligon za tekače.
Predsednik sveta četrtne skupnosti Damijan Volavšek, izvoljen na Listi Zorana Jankovića, je projekt v uvodniku četrtnega glasila podprl. Precej manj navdušeni nad njim pa so bili bodoči sosedje objekta, ki so takoj po potrditvi IN TUS začeli ustanavljati civilno iniciativo in sklicali srečanje vaščanov. V sredo zvečer je bila tako dvorana stanežiškega gasilskega doma premajhna za vse, saj je prišlo več kot 150 ljudi, ki so bili vsi proti gradnji takšnega centra v njihovi okolici. Zahtevali so tudi pojasnila Volavška in drugih četrtnih svetnikov, kaj so se kot izvoljeni predstavniki prebivalcev dogovarjali z občino in Snago.
Izviseli pri kanalizaciji,
A za tiste vaščane, ki že ustanavljajo civilno iniciativo, ni sporna le mikrolokacija. Zahtevajo, da MOL in Snaga ustavita vse aktivnosti, povezane z gradnjo zbirnega centra za ravnanje z odpadki Stanežiče, da mestni svet na naslednji seji projekt umakne iz IN TUS in da se občina loti celovitega urejanja Guncelj, Dvora, Stanežič in Malih Vižmarij. »Najprej naj uredijo promet, vodovod, kanalizacijo in razsvetljavo,« je v imenu nastajajoče civilne iniciative dejala Jelena Jukič Wilfan iz Guncelj. Urejanje kanalizacije v Stanežičah in Dvoru namreč ni predvideno niti v okviru več kot sto milijonov evrov vrednega evropskega projekta urejanja odpadnih vod, tako da še vedno ni znano, kdaj bodo v tem delu Ljubljane dobili to osnovno infrastrukturo. Jukič Wilfanova je še opozorila, da je gradnja centra predvidena na »prvovrstnih kmetijskih površinah, ki se uporabljajo za samooskrbo skupnosti«.
Burni so bili tudi odzivi krajanov. »To je najbolj kvalitetna lokacija za park, krajinsko ureditev, ne pa za smetišče,« je dejal eden od njih. Da tudi mladi ne bodo stali križemrok in se »bodo ulegli pred bagre, če bo treba«, je bila jasna druga. Prav tako so se spraševali, zakaj še en zbirni center, če že tisti na Barju ustvarja izgubo, ker ni dovolj odpadkov, in »kdo bo imel provizije od tega«. »Radi bi, da se zadeva vrne v izhodiščno fazo: pridite in nas vprašajte za mnenje,« so bili enotni krajani Guncelj, Dvora, Stanežič in Vižmarij.
Snaga: Zasmeteni Šentvid
»Razlogi za postavitev zbirnega centra v ČS Šentvid so izpolniti potrebe občanov, jim omogočiti čim bolj dostopen in prijazen način oddajanja odpadkov, ki ne spadajo v domače zabojnike, ter posledično poskrbeti, da živijo v varnem ter urejenem okolju brez črnih odlagališč, zasmetenih ekootokov in onesnaženih bregov Save. Črna odlagališča in zasmetenost naravnega okolja v ČS Šentvid nista neredka pojava,« je na vprašanje, zakaj zbirni center v Stanežičah oziroma Guncljah, odgovorila predstavnica Snage Nina Sankovič. Zakonodaja določa, da mora mesto velikosti Ljubljane imeti vsaj en zbirni center na 80.000 prebivalcev. Na območju MOL bi poleg barjanskega tako potrebovali še tri (na Povšetovi je zbirni center začasno). Poleg tega v Guncljah je po navedbah Snage še en načrtovan v Črnučah, četrti pa »na območju vzhodne Ljubljane«.
Glede slabe oziroma nikakršne komunikacije s krajani Sankovičeva pojasnjuje, da so se o možnih lokacijah že januarja 2015 začeli intenzivno pogovarjati s ČS Šentvid. Potem ko so na Snagi zavrnili lokacijo v Rojah, ki jo je predlagala četrtna skupnost, so jim oktobra 2015 na seji sveta predstavili lokacijo ob P+R Stanežiče. Iz zapisnika je razvidno, da so svetniki za to lokacijo »izrazili močan pomislek glede dostopnosti, zlasti v času prometnih konic. Če se ta problem reši, so ocenili, da je predlagana lokacija sprejemljiva«. To torej zanika trditve nekaterih svetnikov, da so tej lokaciji vseskozi nasprotovali.
Na Snagi poudarjajo, da zbirni center ne bo »smetišče« oziroma odlagališče. Ob Celovški so si zamislili tako imenovano »trajnostno središče, ki bi združevalo trajnostni pristop k ravnanju z odpadki ter gospodarno in finančno najbolj ustrezno izkoriščalo zmogljivosti in dnevne migracije v okviru infrastrukture P+R«. V centru Stanežiče naj bi zbirali ločene frakcije, ki se zbirajo znotraj javne službe, torej tudi mešane (a ne tistih iz gospodinjstev) in biološke odpadke (pri teh bodo zbirali le zeleni odrez, ne pa klasičnih bioodpadkov). Poleg zbiranja odpadkov so si tam zamislili še trgovinico, prostor za izmenjavo in izposojo rabljenih predmetov, priložnostno tržnico in kavarnico. Ključni usmeritvi naj bi bili preprečevanje nastajanja odpadkov in ponovna uporaba.
Gradnja brez OPPN
Za lokacijo sicer na Snagi pravijo, da gre za »delovno verzijo«, a da so prilagoditve možne le znotraj iste enote urejanja prostora in na zemljišču, ki je v lasti MOL, kar v praksi pomeni možnost zamika za le nekaj metrov. Obžalujejo, da »nekateri občani a priori nasprotujejo projektu, ki prinaša številne pozitivne učinke«. Kar zadeva nevključevanje krajanov v umeščanje v prostor, pa pravijo, da ker gre za delovno verzijo, se »komunikacija z občani sploh še ni mogla začeti«, in da je župan o lokaciji objekta ČS obvestil, »še preden se je začel izdelovati elaborat«. Ta po besedah Sankovičeve ni bil izdelan avgusta, kot je navedeno na skici, pač pa je LUZ dokumentacijo »takrat šele začel izdelovati, januarja je bilo usklajevanje končano, celotno idejno zasnovo pa bo predal ta mesec«.
Je pa investitorjem uspelo obiti pomemben korak, pri katerem bi lahko sodelovali (in izrazili svoje nasprotovanje) krajani. Če so na Snagi še leta 2015 navajali, da bo treba za območje sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN), zdaj pravijo, da ta ne bo potreben, ker »sedanji občinski načrt dopušča gradnjo predlaganih objektov brez OPPN«. Znano še ni niti, ali bodo morali za gradnjo pridobiti okoljevarstveno soglasje (izveden bo predhodni postopek, po katerem bo Arso odločil o tem). Bi pa morala Snaga izvesti arhitekturni natečaj, saj gre za javni objekt, katerega ocenjena vrednost je 3,7 milijona evrov. V zvezi s postopki na Snagi pravijo, da časovni načrt še ni pripravljen, čeprav je v IN TUS navedeno, da naj bi se gradnja začela že letos.
