Tiskane izdaje
Ljubljana – Da so prejeli manj vlog od pričakovanih, ugotavljajo v javnih zavodih v glavnem mestu, ki so se odzvali vabilu ministrstva za delo k odpisu dolga. Med razlogi za pičlo zanimanje poudarjajo, da marsikateri dolžnik ne izpolnjuje pogojev ministrstva. Zato nekateri opozarjajo na omejene učinke odpisa in ga označujejo za populističnega.
Glede na zakonodajo in sprejeti sporazum lahko za enkratni odpis dolga zaprosijo tisti dolžniki, ki so bili kadarkoli v prvi polovici letošnjega leta prejemniki denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, veteranskega dodatka ali otroškega dodatka iz najnižjih dohodkovnih razredov. Odpišejo se lahko le dolgovi, nastali do 31. decembra 2013, znesek pa določi posamezni upnik. Upravičenci, ki so jih kot take prepoznali na ministrstvu za delo, morajo za odpis zaprositi sami na posebnem obrazcu, in to lahko storijo samo še jutri.
Na ministrstvu pravijo, da je za končno oceno ukrepa še prezgodaj, toda hkrati priznavajo, da so »pričakovali predvsem večje število prošenj za odpis glede na potencialno število upravičencev«.
Število neplačnikov narašča
Tako po številu kot po vrednostih je vlog za odpis dolga bistveno manj, kot znašajo tovrstne odprte terjatve, ugotavljajo pri Javnem holdingu Ljubljana. Skupno so jih prejeli samo 152. Od tega so jih v Energetiki dobili 65, čeprav so na zadnji dan preteklega leta imeli v evidenci nekaj več kot tri tisoč dolžnikov. Pri Vodovodu-Kanalizaciji, kjer so prejeli 46 vlog, je dolžnikov skoraj dva tisoč, medtem ko so pri Snagi, kjer je dolžnikov nekaj manj kot tri tisoč, prejeli le 41 vlog za odpis dolga.
»Vsi upravičenci še niso zaprosili za odpust, hkrati tudi vsi dolžniki ne izpolnjujejo socialnih pogojev zanj,« majhno zanimanje za odpis dolga komentirajo v javnem holdingu.
Z mestnega stanovanjskega sklada niso sporočili, koliko vlog so prejeli, pravijo pa, da poskušajo z dolžniki »navezati stik, da bi vendarle podali vlogo in se tako razbremenili dolgov«. Ugotavljajo, da število neplačnikov sicer narašča. Zaradi neplačevanja najemnine in stroškov obratovanja so samo lani izvedli osemnajst deložacij, medtem ko je bilo leto prej osem prisilnih izselitev iz neprofitnih stanovanj. Podatka o številu gospodinjstev v Ljubljani, ki ne zmorejo plačevati stanovanjskih stroškov, pri skladu nimajo, med njihovimi najemniki nepremičnin pa jih približno tretjina najemnine ne poravnava redno.
Glede na sprejeto zakonodajo in sporazum o odpisu dolga bi po njihovem izračunu dolgove lahko odpisali le 74 dolžnikom, katerih povprečni dolg po njihovi oceni znaša nekaj manj kot 1800 evrov. Če bi vsi upravičenci vložili prošnjo za odpis, bi tako odpisali okoli 35 odstotkov terjatev za obratovalne stroške, kar pomeni približno 132 tisoč evrov. To pa je zgolj pol odstotka vseh odprtih terjatev, ki jih je konec preteklega leta imel sklad do najemnikov.
»Neprijazno izterjani«
Na občinskem oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje še nimajo podatkov o številu vlog za odpis dolga, saj jih dolžniki oddajajo neposredno na vrtce in šole. Je pa po oceni ljubljanskih vrtcev do odpisa upravičenih 374 dolžnikov, skupna vrednost njihovih zapadlih terjatev pa predstavlja dobrih 14 odstotkov vseh. Ljubljanske šole pa so ocenile, da je takih dolžnikov 358, skupna vsota zapadlih terjatev, ki bi jih lahko odpisali, pa predstavlja dobrih osem odstotkov vseh odprtih terjatev.
V vrtcu Hansa Christiana Andersena, ki ga trenutno obiskuje 776 otrok, so leta 2011 kot prvi ustanovili posebno fundacijo za otroke. Skupaj s skladom za otroke, ki v vrtcu deluje od leta 2000, je namen omiliti socialne razlike med otroki. Tako so v lanskem šolskem letu odobrili 66 vlog za subvencioniranje zimovanj, letovanj in dodatnih dejavnosti. »Zanimanje za odpis dolga je glede na število družin majhno,« zdaj pravi ravnateljica Tina Merčnik. Prejeli so le dve vlogi, od katerih ena ni veljavna glede na merila. Preostali dolžniki pa po besedah Merčnikove ne izpolnjujejo predpisanih kriterijev.
Pri Zvezi prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje, kjer vsakodnevno zagotavljajo pomoč ljudem v stiski, ki je pogosto povezana z dolgovi, majhno zanimanje za odpis povezujejo z dejstvom, da se lahko odpiše le tiste, nastale pred letom 2014. »Ljudje so v večji stiski zaradi časovno manj oddaljenih dolgov,« opozarja Anita Ogulin. Dolgovi iz leta 2013 so namreč bili, kot pravi, »že tako ali drugače neprijazno izterjani«.
Ogulinova sicer poudarja, da so veseli vsakršnih ukrepov za olajšanje stiske ljudi, a da za to predlagajo nekajletni moratorij na plačila neprofitne najemnine, stroškov kredita za reševanje osnovnega stanovanjskega problema in stanovanjskih stroškov za socialno ogrožene družine. »Tako bi se jim omogočilo obdobje, v katerem lahko brez strahu pred izgubo bivališča poskusijo rešiti položaj, v katerem so se znašli,« meni Ogulinova.
Logika trga
Da vsi, ki živijo pod pragom revščine, ne izpolnjujejo pogojev za odpis, in to je eden od razlogov za majhno število vlog, pa opozarja raziskovalka Ajda Pistotnik. Prvi predlog o odpisu dolga, ki so ga pripravili v Združeni levici, je pred časom v komentarju za enega od časopisov označila za populizem. Enako pravi tudi za predlog, ki so ga pripravili na ministrstvu za delo in je podoben prvemu. »Priča smo medijski kampanji, skozi katero se predstavlja, da gre za odpis dolga najrevnejšim. Ideja je populistična, ker nagovarja čustva in ne zajame problema celostno, ko govorimo o mehanizmih za odpravljanje neenakosti in revščine v družbi,« razmišlja Pistotnikova.
Od posameznika se hkrati pričakuje, da je pobudnik lastnega odpisa, s čimer država odgovornost prelaga nanj. »To je sporno, saj zakon sledi logiki trga, torej da je posameznik sam kriv za svoj neuspeh in naj se tudi sam aktivira, pozanima, ali je sploh upravičen do odpisa, in naj sam hodi od enega do drugega upnika s prošnjo za odpis,« je kritična Pistotnikova. Pri pobudi ministrstva je po njenem sporno tudi, da gre za prostovoljni odpis, ko se podjetja sama odločijo, ali bodo dolgove sploh odpisala in v kakšnem znesku. »To je povsem v nasprotju s pomenom odpisa dolga,« poudarja raziskovalka. »Odpis dolga pomeni, da se dolžniku povrne moč in tako ni več v podrejenem položaju. Tega pa zakon ne naredi. Država, namesto da bi dolžniku kot šibkejšemu stala ob strani in v njegovem imenu posredovala z odpisom, nastopi kot posrednik upnika, kar je problematično z etičnega vidika odpisa.«
Na ministrstvu za delo so tako po njenem »izpeljali zgolj gasilsko akcijo«, ker gre za enkraten odpis in je ta prostovoljne narave. »Odpis morajo nase prevzeti lokalne skupnosti, občine, ki pa so pogosto že same zadolžene, in ne toliko država. Ali mogoče država odpiše dolg do zavoda za zdravstveno zavarovanje ali RTV?« opozarja Pistotnikova.
»Revščine kot sistemskega problema ni mogoče rešiti z enkratno populistično akcijo,« je prepričana. V kontekstu odpisa dolga jo je treba obravnavati celostno. Za začetek, kot pravi, s promoviranjem problematike dolga, javno razpravo in njegovo celostno revizijo.
