Tiskane izdaje
Ljubljana – V Ikei že izbirajo gradbince, ki bodo v ljubljanskem BTC gradili prvo trgovino švedskega pohištvenega velikana pri nas. Regionalni direktor Ikee za razvoj Vladislav Lalić napoveduje, da se bo gradnja začela že spomladi. A do takrat bodo morali premagati še kar nekaj ovir.
Če bodo gradbeni stroji res zabrneli v prihodnjih dveh ali treh mesecih, bo Ikea najbrž lahko uresničila napoved, ki so jo dali pred dobrim letom dni, ko so kupili zemljišče v BTC: trgovina bo vrata odprla poleti 2018. Pri takšnih napovedih vztraja tudi Lalić, čeprav so pred njimi izzivi, kot so pridobitev okoljevarstvenega soglasja in gradbenih dovoljenj ter manjkajočih zemljišč za ceste, kar je sicer naloga ljubljanske občine. Ta upa na čim hitrejši razplet razlastitvenega postopka. A ne na Agenciji za okolje (Arso) ne na upravni enoti niso želeli napovedovati, kdaj bi bilo o teh postopkih lahko odločeno.
Lalić je glede teh postopkov optimističen, saj zaznava vsesplošno »pozitivno energijo« do prihoda Ikee, katere investicija v Ljubljani bo po ocenah znašala 90 milijonov evrov. Stavi tudi na dobre sosedske odnose, čeprav so se stanovalci, ki živijo v neposredni bližini bodoče trgovine, lani povezali v civilno iniciativo, zdaj pa čakajo, ali jim bo Arso priznal status stranskega udeleženca v postopku izdaje okoljevarstvenega soglasja.
Konec januarja je minilo leto dni, odkar ste kupili zemljišče. Kako ste zadovoljni z napredkom projekta v tem času?
Precej. Rešili smo kar nekaj vprašanj, seveda pa je pred nami še veliko izzivov, kar je normalno za tako velik projekt. Ostajamo v časovnih okvirih, ki smo jih postavili.
Ob nakupu zemljišča ste napovedali, da bi trgovino lahko odprli leta 2018. Je to še realno?
Vsekakor. Načrtujemo, da bi trgovino odprli sredi poletja prihodnje leto. Glede na dosedanje delo in razvoj projekta smo optimistični, da nam bo uspelo.
Nekaj ovir se je pojavilo. Na primer razlastitveni postopek, ki ga je začela občina, da bi dobila zemljišče za cesto, brez katere ne morete odpreti trgovine.
Imamo veliko izkušenj s podobnimi projekti v drugih državah, na primer na Hrvaškem, kjer smo trgovino odprli leta 2014, ali v Srbiji, kjer bomo poleti odprli prvo v Beogradu, in tudi tam smo se srečevali s podobnimi težavami. Tesno in dobro sodelujemo z ljubljansko občino, s katero smo leta 2014 podpisali memorandum o sodelovanju in v njem določili, kakšne so obveznosti obeh strani. Prepričani smo, da bomo vsa vprašanja, vključno z razlastitvenim postopkom in pridobivanjem dovoljenj, ki je pred nami, s pomočjo partnerjev na občini lahko rešili. Zame to ni kak poseben problem ali velika ovira in prepričan sem, da bo občina izpolnila svoje obveznosti iz memoranduma.
Poznamo primere, ko je občina za razlastitev potrebovala celo pet let. Vas to ne skrbi?
Ljubljana in Slovenija dolgo čakata na Ikeino trgovino in povsod čutimo zelo pozitivno energijo. Verjamem, da so takšni primeri bili in bodo v prihodnosti, a v tem trenutku nas to ne skrbi. Ne morem govoriti v imenu občine, toda po informacijah, ki jih imamo, se stvari premikajo v pravo smer.
Srečali ste se tudi z županom; ste sklenili dogovor glede komunalnega urejanja?
Dogovor je v sklepni fazi, pogovarjamo se še o nekaterih tehničnih podrobnostih. Mislim, da bo podpisan v nekaj tednih.
Je usmeritev, da Ikea sama zgradi komunalno infrastrukturo in se za to zniža komunalni prispevek?
Vse bo v skladu z zakonodajo, ki določa, da je komunalni prispevek odvisen od tega, koliko zgradiš. Trenutno smo sredi razpisnega postopka, tako da imamo natančne podatke. Glede komunalne infrastrukture se z občino pogovarjamo, da bomo zgradili novo in s tem kompenzirali del komunalnega prispevka.
Ali drži, da je Ikea pripravljena financirati ureditev parka, ki naj bi bil južno od trgovine?
Vedno, ko pridemo v neko državo, se skušamo obnašati kot dober sosed. Obstajajo načrti za razvoj tega območja. Konkretnega odgovora na vprašanje vam ne morem dati, lahko pa zagotovim, da bomo v dolgoročni prihodnosti del tega načrta, ki pa ni povezan le z našim zemljiščem, ampak tudi z drugimi sosedi in podjetji na tem območju.
Omenili ste, da ste sredi razpisa. Že izbirate gradbinca?
Da, najbrž bo izbranih več podjetij za različne gradbene faze. Pozitivno smo presenečeni nad odzivom in trenutno preverjamo ponudbe, ki jih je več kot deset. Večinoma gre za slovenska podjetja, je pa tudi več tujih. Mislim, da bomo lahko izbrali dobre izvajalce, ki bodo izpolnili naša pričakovanja.
Še prej potrebujete gradbeno dovoljenje. Aprila ste začeli pridobivati okoljevarstveno soglasje, vendar zadeva še ni blizu konca. Poteka počasneje, kot ste pričakovali?
Imeli smo srečanja s predstavniki Arsa in zavedamo se, da ta postopek traja. Tako je tudi v drugih državah in nikakor ne pritiskamo, da bi tekel hitreje, kot je običajno. Tudi tu sem optimističen in pričakujem, da bo zadeva končana v prihodnjih štirih do šestih tednih.
V Ljubljani imamo nekaj znanih primerov, ko so postopki za pridobitev dovoljenj trajali (ali še trajajo) pet let ali več. Na primer za bežigrajski stadion ali Sparov trgovski center v Šiški.
Da, slišal sem za te primere.
Kaj se lahko kot investitor naučite iz njih, da se to ne bi zgodilo tudi vam?
Glede na izkušnje iz drugih držav lahko rečem, da moramo kot investitor narediti svojo domačo nalogo. Pri čemer seveda ne mislim, da drugi tega niso storili. Pomemben je odprt in jasen dialog s pomembnimi institucijami. Poskušali smo – in mislim, da nam je uspelo – razviti dobre odnose s sosedi, kar je zelo povezano s presojo vplivov na okolje. To so nam svetovali tudi na Arsu in julija lani smo imeli več sestankov s sosedi, kjer smo se seznanili z njihovimi potrebami in željami, te bomo kolikor je mogoče upoštevali. Poskušali smo doseči razmeroma dobro raven sodelovanja, v prihodnosti jo bomo skušali še izboljšati. Mislim, da bo Ikea v tem pogledu dober sosed. Z izpolnjevanjem obvez, dobrimi sosedskimi odnosi in spoštovanjem zakonodaje ne vidim razloga, da bi imeli težave. Seveda pa nikoli ne veš zagotovo.
Ikea je zeleno podjetje, velik poudarek daje na obnovljive vire energije, trajnostni razvoj, energijsko učinkovito ravnanje z odpadki in obratovanje objekta, fotovoltaiko, sončne celice, geotermalno energijo. Trudimo se, da so naše trgovine čim bolj trajnostne. To velja za vse države, kjer ima Ikea trgovine, in seveda tudi za Ljubljano kot zeleno prestolnico Evrope.
Vas je presenetilo, da so sosedje ustanovili civilno iniciativo?
Ne, ni nas presenetilo. To je njihova pravica, to lahko storijo in podobne primere smo že imeli v drugih državah. Vsak posameznik ima pravico, da skrbi za svojo blaginjo.
Odprtje napovedujete za poletje 2018. Kateri so torej naslednji koraki, glede na to, da naj bi celotna gradnja trajala 17 mesecev?
To vključuje tudi pripravljalna dela. Prizadevamo si, da bi začeli graditi aprila ali maja, tako da smo blizu tem 17 mesecem, pri čemer bomo poskušali celoten postopek še nekoliko pospešiti. Zaprosili smo že za dve gradbeni dovoljenji za rušitev in ta dela bomo začeli izvajati, takoj ko dovoljenji dobimo, morda že v marcu.
Pa gradbeno dovoljenje za glavni objekt?
To je odvisno od tega, kdaj bomo podali vlogo, ampak če načrtujemo odprtje za poletje 2018, bi ga morali dobili poleti, saj potrebujemo 11 do 12 mesecev za gradnjo. Na Hrvaškem smo gradbeno dovoljenje dobili v 26 dneh, v Beogradu pa celo v neverjetnih treh dneh. Upam, da bo tu postopek izveden v kakšnem mesecu, seveda potem ko bomo mi izpolnili vse pogoje, saj je Slovenija urejena država.
