Tiskane izdaje
Ljubljana – Več kot tri petine avtomobilov je na invalidskih parkirnih prostorih v ljubljanski občini parkiranih neupravičeno, je pokazala raziskava, ki so jo izvedli na mariborski fakulteti za varnostne vede. V tednu mobilnosti so predstavili ozaveščevalno kampanjo »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide«.
Raziskava kaže, da so razmere, povezane z neupravičenim parkiranjem na prostorih, rezerviranih za invalide, zaskrbljujoče in da uradna statistika močno podcenjuje resnost problema. Spoštovanje parkirišč za invalide pa je eden od pokazateljev velikega pomanjkanja družbene zavesti in (ne)solidarnosti v družbi, je povedal nosilec raziskave doc. dr. Aleš Bučar Ručman iz Fakultete za varnostne vede v Mariboru. Dejal je, da je optimist in je prepričan, da je mogoče s takšnimi akcijami stanje v družbi izboljšati.
Splošna družbena nesolidarnost
Drugače kot v ZDA, kjer so v eni od raziskav ugotovili, da so tam manj solidarni vozniki avtomobilov višjega cenovnega razreda, so pri nas zaznali, da je bila ocenjena vrednost nepravilno parkiranih vozil med 1000 in 5000 evri. Tako pri nas ne drži mit, da to počnejo samo vozniki najdražjih vozil. Podatki o ocenjeni vrednosti vozil in njihovi ocenjeni starosti namreč kažejo, da gre za nek splošni družbeni problem, ne samo za nesolidarnost srednjega razreda, pravi dr. Bučar.
Raziskavo so opravljali na 18 lokacijah v središču mesta, pa tudi v dveh nakupovalnih središčih, v BTC in na pri Supernovi na Rudniku, 103 opazovalci in 5 nadzornikov je 12 ur opazovalo dogajanje na 60 parkirnih prostorih za invalide. V tem času je na teh parkiriščih parkiralo 608 vozil, 63 odstotkov jih je bilo brez parkirne kartice za invalide, ponekod je bilo nepravilno parkiranih vozil celo 90 odstotkov, med kršitelji pa je bilo kar 76 odstotkov moških. Najmanj nepravilnega parkiranja so opazili pred Zdravstvenim domom Bežigrad (samo četrtina kršiteljev) in v pritličju garažne hiše v BTC (32 odstotkov kršiteljev), največ pa na Miklošičevi (kar 96 odstotkov kršiteljev) in ob Zdravstvenem domu na Metelkovi (91 odstotkov).
Skoraj polovica neinvalidov je parkiralo in odšlo
Največ voznikov, ki so na mestih za invalide parkirali brez invalidske kartice (43 odstotkov) je bilo starih od 30 do 50 let, 16 odstotkov je bilo starih manj kot 30 let, devet odstotkov pa več kot 50 let. Največ voznikov brez invalidske kartice (118) je na prostoru za invalide parkiralo manj kot pet minut, 82 jih je parkiralo do 10 minut, kar 49 pa več kot 35 minut. Pri tem je 22 odstotkov voznikov ostalo v okolici vozila, 28 odstotkov jih je ostalo v vozilu, skoraj pol pa jih je odšlo; pri tem pa je kar 94 odstotkov voznikov invalidov zapustilo avtomobil in okolico.
Kršitelji so na invalidske prostore sicer najpogosteje parkirali v primerih, ko v okolici ni bilo drugih parkirnih mest (71 odstotkov). Pa vendar je kar petina kršiteljev na to mesto parkiralo tudi takrat, ko so bila v neposredni bližini prosta od eno do tri neinvalidska mesta in 8,5 odstotka tudi takrat, ko so bila v okolici prosta štiri mesta ali več.
Privilegij za invalide ni prestiž
Predsednik Zveze za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijskega komiteja Damijan Lazar je poudaril, da privilegij parkiranja pred vrati za invalide ni povezan s prestižem, temveč z lažjo in hitrejšo dostopnostjo do cilja. Poleg tega mora invalid pri odprtih vratih avtomobila najprej sestaviti invalidski voziček, predenj se nanj lahko presede. Zato potrebujejo široko parkirišče, ki pa si ga drugi neinvalidi včasih neupravičeno prilastijo. Paraolimpijec Gal Jakič, ki je ambasador akcije, je izpostavil dilemo med jezo in hvaležnostjo, ko je voznik, ki je neupravičeno parkiral na prostoru za invalide poleg njegovega, prišel k njemu in ga vprašal, če mu lahko pomaga. Prepričan je, da gre pri tem predvsem za neizobraženost voznikov, ki ne vedo, da so širši parkirni prostori za invalide pomembni zaradi invalidskega vozička. Sašo Rink, predsednik Sveta za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir v MOL, ki je posvetovalno telo ljubljanskega župana, pa je prepričan, da to ni samo simptom splošne ignorance pravil v prometu, temveč je največkrat posledica splošne atomiziranosti družbe, v kateri je najpomembnejši posameznik sam, potrebe sočloveka pa so žal mnogokrat zapostavljene. Navezal se je na nedeljski košarkaški podvig in dejal, da bi z nekoliko več timskega duha v družbi tudi tovrstne kršitve v veliki meri odpadle.
Zlorabe invalidskih izkaznic
Ljubljanski župan Zoran Janković je med drugim opozoril, da prihaja do zlorabe invalidskih izkaznic, pred tržnico so namreč opazili primere, ko na tržnico pripeljejo blago in parkirajo na prostorih, rezerviranih za invalide. Za odpravo nepravilnega parkiranja vidi dve možnosti. Prva je zagotovitev dovolj parkirnih prostorov, pri čemer pravi, da na MOL uresničijo vse želje, druga pa, da bi na MOL opravili pregled vseh izdanih invalidskih izkaznic. Verjame, da bodo s kampanjo dosegli še večji učinek in tiste, ki neupravičeno parkirajo na mestih, rezerviranih za invalide, opomnili na to, da s tem ovirajo tiste, ki že tako in tako živijo z oviranostjo.
Direktor Javne agencije RS za varnost prometa Igor Velov je poudaril, da se prometna kultura in varnost v Sloveniji izboljšujeta, nismo pa še na ravni, kjer si želimo biti. Če so vozniki tako egoistični v razmerju do teh ljudi in kršijo tako jasna, preprosta in enostavna pravila, ga skrbi, kako se vedejo na cesti, je dejal. Morali bi se držati pravila, da če že ne moremo prevzeti invalidnosti invalidov, jim ne jemljimo parkirišč.
Spreminjanje kulture voznikov
V ozaveščevalni kampanji, v kateri poleg mariborske fakultete sodelujeta še Javna agencija RS za varnost prometa in MOL, bodo ozaveščali javnost o problematiki parkiranja invalidov. Tako pa želijo vplivati tudi na izboljšanje razmer v prometu in širši družbi. Akcijo podpirajo tudi Zveza paraplegikov Slovenije, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveza Sonček – Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, URI - SOČA in Zveza za šport invalidov Slovenije – Paraolimpijski komite (ZŠIS – POK). Pripravili bodo različne aktivnosti, s katerimi bodo nagovarjali različne ciljne skupine in tako poskušali spreminjati kulturo voznikov v Sloveniji.
