Tiskane izdaje
Ljubljana – Odlok o razglasitvi Plečnikovih del za spomenike državnega pomena izrecno prepoveduje postavljanje oglaševalskih in drugih objektov v območju spomenika. Toda v glavnem mestu ti nezakonito »krasijo« kar nekaj arhitektovih stvaritev. Takšni posegi lahko vplivajo tudi na uspešnost nominacije Plečnikovih del za Unescov seznam. A kaže, da interesa za ureditev razmer nima ne država, še manj pa občina.
Leta 2009 sprejeti odlok o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena določa kulturnovarstveni režim za 52 spomenikov, ki so del odloka. Režim med drugim prepoveduje »postavljanje ali gradnjo trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda«. A marsikje lastniki spomenikov tega ne spoštujejo, kar bi po oceni zavoda za varstvo kulturne dediščine lahko vplivalo tudi na uspešnost nominacije Plečnikovih del za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine, ki jo država in mesto pripravljata že več let.
»Opozarjamo, da je treba nemudoma odstraniti nelegalno postavljene svetlobne vitrine v območju Plečnikovih spomenikov, saj so postavitve za mednarodno komisijo lahko izločilni kriterij pri uvrstitvi na seznam Unesca,« se glasi opozorilo ljubljanske območne enote ZVKDS (glej faksimile), ki se je v zadnjem letu in pol vsaj trikrat pojavilo v odločbah zavoda, katerih naslovnik je bila ljubljanska občina. Dikcija je bila zapisana v vseh treh kulturnovarstvenih pogojih, ki jih je zavod lani in letos izdal za postavitev svetlobnih vitrin v središču mesta.
Kaos okoli Križank
Zanimalo nas je, kateri sporni objekti konkretno ogrožajo uspešnost kandidature za Unescov seznam, ali so bili na podlagi njihovih opozoril odstranjeni in ali so podali prijavo na kulturni inšpektorat. Vodja območne enote Boris Vičič je v odgovoru zapisal, da »uvrstitve Plečnikove dediščine na seznam svetovne kulturne dediščine neposredno ne ogroža nobena vitrina. Žal pa ne gre samo za problem vitrin, tu so še oglasni stebri, trikotni plakati itd.« Na vprašanje o konkretnih lokacijah in objektih je navedel štiri premične vitrine Europlakata, več A-tabel ter zastav okoli Križank ter tri historične oglaševalske stebre, eno Europlakatovo vitrino, en objekt podjetja Tam-Tam, stojala za kolesa in zastave v Vegovi ulici.
Vegova ulica, ki je predlagana za vpis na Unescov seznam, je bila za spomenik državnega pomena razglašena v sklopu enote Emonska cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica. V skladu z odlokom so vrednote tega spomenika »Plečnikova izjemna zelena avenija med Kongresnim trgom, po Vegovi ulici čez Trg francoske revolucije in po Emonski cesti v smeri mostu čez Gradaščico ali do arhitektove hiše na Karunovi ulici«, kjer je »Plečnik s tlakovanjem, mestnim pohištvom, spomeniki, manjšimi arhitekturami in drevoredi ter drugo zazelenitvijo povezal različne sekvence prostora, elemente zgodovinskih obdobij, arhitekturne in likovne prvine ter ustvaril mestno magistralo, ki je ključni element Plečnikove zelene Ljubljane«. Varovani elementi spomenika so med drugim koncept ureditve ulic in trga s terasami, tlakovanjem, spomeniki, stopnišči, kioskom in drugim mestnim pohištvom, vključno z vrtnoarhitekturnimi elementi. Plečnikovi ureditvi pa danes dela družbo več oglaševalskih panojev.
»MOL smo večkrat pozvali k ureditvi oziroma odstranitvi neprimerne ulične opreme na območju Vegove ulice. To predvideva in zahteva tudi konservatorski načrt za ureditev območja Emonska cesta, Trg francoske revolucije in Vegova ulica,« pravi Vičič. Dodaja, da so z akterji, ki delujejo na področju urejanja prostora v mestu (mestni oddelek za urejanje prostora, inšpektorat za kulturo in medije), že večkrat komunicirali v zvezi s to problematiko, vendar »do konkretnih rešitev ali dogovorov še ni prišlo«. »Vsekakor pa bo zavod vztrajal, da se spoštujejo konservatorski načrt za ureditev območja Plečnikove dediščine in določila odloka, saj je primerno urejeno območje tudi eden od kriterijev pri nominaciji za uvrstitev na seznam Unesca,« zagotavlja Vičič. Dodaja, da nobena od vitrin v središču Ljubljane, za katere so izdali soglasje, ne stoji v varovanih območjih Plečnikove dediščine, in da je problematika ulične opreme v mestu širši urbanistični problem in kot tak tudi presega pristojnosti zavoda.
Tudi Slovenska cesta je prenatrpana z oglasnimi panoji. Foto: Blaž Samec/Delo
MOL izdaja dovoljenja
Se je po opozorilih varuhov kulturne dediščine kaj spremenilo? Kako so ukrepali po večkratnem pozivu zavoda, smo vprašali občino. Najprej so nas odpravili, naj se z vprašanji obrnemo kar na ZVKDS. Ko smo poudarili, da nas zanimajo ukrepi in stališča občine, pa so odgovorili le, da nadzor nad izvajanjem odloka o razglasitvi del Jožeta Plečnika za kulturne spomenike državnega pomena izvaja državni inšpektorat za kulturo in medije in da mestni inšpektorat za to ni pristojen.
Toda večina oglaševalcev v Vegovi ulici je neposredno povezana z MOL. S historičnimi oglaševalskimi stebri služi javno podjetje Snaga, Europlakat je zasebni partner občine v dveh projektih (avtobusne nadstrešnice in Bicikelj), pri Križankah pa premične svetlobne vitrine za lastno oglaševanje uporablja mestni zavod Festival Ljubljana.
Večina spornih objektov je bila postavljena pred uveljavitvijo odloka o razglasitvi Plečnikovih del za spomenike državnega pomena, izjema so premične vitrine pri Križankah. Na Snagi pojasnjujejo, da so dovoljenje za oglaševalske stebre pridobili leta 1999 od upravne enote. Tehnični direktor Europlakata Matjaž Čepon pravi, da je bila svetlobna vitrina na Vegovi nameščena pred več kot desetletjem, skladno z dogovorom o javno-zasebnem partnerstvu za avtobusne nadstrešnice. O premičnih svetlobnih vitrinah pri Križankah pa, da jih upravlja Festival Ljubljana in da »niso del Europlakatovih oglaševalskih mrež«.
Pri Festivalu, ki ima elektriko do vitrin napeljano kar čez ograjo, na naša vprašanja do konca redakcije niso odgovorili. Tudi direktor Tam-Tama Tomaž Drozg pravi, da so objekt v Vegovi ulici postavili leta 2008, »skladno z izdanim dovoljenjem pristojnega oddelka MOL in v njem zapisanimi pogoji«. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni sporne objekte odstraniti, glede na to da jih odlok o zaščiti Plečnikovih del ne dopušča, ni odgovoril nihče. Le Drozg je zapisal, da bodo, če bo treba, zaprosili za kulturnovarstveno soglasje, in da »do danes niso bili pozvani k odstranitvi objekta«.
Pasivni državni inšpektorji
Ker občina, kot kaže, ne namerava preklicati pred desetletjem in več izdanih soglasij, ki niso več skladna z varstvenim režimom, in pozvati svojih podjetij, zavodov in partnerjev k odstranitvi objektov (pisali smo tudi že, da si prizadevajo za postavitev vitrin na nabrežjih Ljubljanice, ki so prav tako zaščitena kot Plečnikova dediščina in predlagana za vpis na Unescov seznam), smo se obrnili na inšpektorat za kulturo. Vprašali smo, kako nadzorujejo nedovoljene posege v Plečnikovo dediščino in proti katerim objektom, postavljenim na območju Plečnikovih spomenikov, so ukrepali. Odgovorili so, da so vodili postopek v zvezi s svetlobno vitrino z razstavljenim reklamnim vozilom, ki je stala v neposredni bližini Ilirskega stebra na Trgu francoske revolucije. Zanjo je MOL julija lani Festivalu Ljubljana izdala dovoljenje za postavitev, in sicer najprej do septembra 2016, nato pa so ga podaljšali do septembra letos, so ugotovili.
Objekta danes sicer ni več, je pa kljub temu precej povedna navedba kulturnega inšpektorata: »Ne glede na to, da sta bili navedeni dovoljenji izdani nezakonito, spornega objekta ni mogoče odstranjevati v inšpekcijskem postopku, dokler je dovoljenje za postavitev v veljavi, zato smo MOL poslali opozorilo, da je bilo dovoljenje izdano v nasprotju z določbami odloka o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena.« Drugih objektov, proti katerim bi vodili postopek, niso navedli. Čeprav bi lahko našli kar nekaj dela tudi v območju spomenikov, ki sicer niso predvidena za vpis na Unescov seznam. Na gimnaziji Jožeta Plečnika je na primer že leta velik svetlobni reklamni prikazovalnik, ob Plečnikovem stadionu za Bežigradom pa niz veleplakatov.
