Okoljske organizacije množično v boj za 60 tisočakov

Občina bo o razdelitvi denarja za okoljske projekte v letu 2016 odločala do marca, saj je prejela kar 45 prijav.

Objavljeno
15. december 2015 16.18
Janez Petkovšek
Janez Petkovšek
Ljubljana – Na javni razpis za sofinanciranje projektov in aktivnosti nevladnih in neprofitnih organizacij s področja varstva okolja v letu 2016 je prispelo kar 45 vlog. Ker bo komisija prijavljene projekte ocenjevala po zelo zahtevnih merilih, bodo rezultati bržčas znani šele spomladi.

Izpolnila so se torej predvidevanja komisije za presojo primernosti prispelih ponudb, da jih bo tudi tokrat toliko, da je smiselna uporaba 222. člena pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS, ki dovoljuje, da odpiranje vlog ni javno, četudi gre za javni razpis. Kot so nam sporočili z mestnega oddelka za varstvo okolja, so v predvidenem roku prejeli 45 vlog, od tega šest za sklop A, trideset za sklop B in devet za sklop C. Z izbranimi prejemniki bodo pogodbe podpisali najpozneje konec marca.

Delilnik denarja

Med kandidate za izvedbo okoljskih projektov bo občina razdelila približno 59.500 evrov. Za mehansko odstranjevanje tujerodnih rastlin, to so japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, deljenolistna rudbekija, veliki pajesen in pelinolistna ambrozija, so namenili 15 tisočakov, za izvedbo »dogodka s področja varstva okolja in narave v okviru zelene prestolnice Evrope« kar 25.000 evrov, za izvedbo naravovarstvenih ukrepov za ohranjanje, vzpostavitev ali izboljšanje habitatov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst z rdečega seznama pa 19.500 evrov.

Ker je bil razpis objavljen 23. oktobra, ponudbe pa so začeli odpirati šele 7. decembra, so imeli kandidati veliko časa za pripravo projektov. Posledično bo ocenjevalna komisija imela veliko dela s preverjanjem nadpovprečnega števila vlog. Bolj kot dolg rok za izbor so zanimiva merila, po katerih bodo delili denar. Iz njih namreč lahko razberemo, da bodo vsote za posamezni sklop razbili na več manjših in da ne bo vsega denarja dobil en večji projekt.

Omejitve

Pri vseh treh sklopih je občina določila, da je pripravljena sofinancirati največ tri četrtine projekta, oziroma je svoj prispevek še dodatno omejila (znižala) s tem, da v sklopu A mestni delež za posameznega ne sme presegati 3750 evrov, v sklopu B je meja 2500 evrov, v sklopu C pa 6500 evrov. Teoretično to pomeni, da bi v okviru prvega sklopa izvedli največ štiri projekte, pri drugem deset in pri tretjem le tri.

Žal iz navedenega lahko sklepamo, da se občina tudi v prihodnjem letu ne bo resneje lotila odstranjevanja invazivnih in alergogenih rastlin in da bo pri ohranjanju habitatov ogroženih živalskih in rastlinskih vrst spet največ denarja šlo za razne izobraževalne dejavnosti, predavanja in ozaveščanje z minimalnimi ali nepreverjenimi učinki ... Glede na največji finančni delež v vseh treh sklopih pa je razvidno, da bo v letu, ko bo Ljubljana evropska zelena prestolnica, največji poudarek na reklamiranju tega statusa.

Smiselnost akcij

Če upoštevamo, da so na območju ljubljanske občine že leta 2013 imeli popisanih kar 345 lokacij ambrozije in so jih kljub zakonski obvezi zatirali zelo neuspešno tako z akcijami po četrtnih skupnostih kot s poklicnimi in neprofitnimi organizacijami, je vprašanje, koliko so take javne akcije sploh učinkovite. Po izkušnjah iz prejšnjih let lahko trdimo, da je bilo prostovoljcev le za vzorec. Zanimivo pa bi bilo izvedeti, kako uspešna je bila letošnja akcija občine in Snage, ki sta Ljubljančanom omogočili, da med aprilom in oktobrom brezplačno oddajo ostanke pokošenega ali izruvanega japonskega dresnika v zbirnem centru Barje in na Povšetovi. Prav tako dobiti poročila o uspešnosti vseh prejšnjih akcij, ki so jih izvajale nevladne ali neprofitne organizacije.