Tiskane izdaje
Ljubljana - Če je lani mestna oblast iz naslova uporabnin za različno posebno rabo javnih površin pobrala nekaj več kot 800.000 evrov, zdaj pričakuje, da bo ta vsota v prihodnje še večja. Mestni svet bo namreč na ponedeljkovi seji potrjeval osnutek odloka o posebni rabi javnih površin, ki so v lasti občine.
Kot na MOL pojasnjujejo v predlogu osnutka, jim to omogoča pred kratkim spremenjeni zakon o financiranju občin, ki med drugim ureja občinsko takso. To je po novem mogoče predpisati tudi za opravljanje dejavnosti, ki se razlikujejo od siceršnje namenske rabe in pomenijo z občinskim odlokom opredeljeno posebno rabo javnih površin, ki so v občinski lasti, to so javne ceste, trgi, tržnice, igrišča, parkirišča, pokopališča, parki in zelenice. Ljubljanska občina bo o pravici do posebne rabe odločala v upravnem postopku, v katerem bo odmerila tudi občinsko takso.
»Občine so doslej za dejavnosti gostinskih vrtov, sejemskih stojnic, stojnic za promocijske dejavnosti, zbiranje podpisov, prodajo cvetja in sveč oddajale javne površine v najem s pogodbo. S spremembo zakona pa so jim omogočili urejanje posebne rabe in predpisovanje občinske takse zanjo,« so še zapisali v predlogu. Tako bi se po novem posebna raba javne površine tudi pridobila na podlagi dokončnega dovoljenja, in ne več s sklenitvijo pogodbe kot je veljalo doslej.
V svetniškem klubu NSi novosti ne nasprotujejo, saj »gre predvsem za to, da občina namesto davka vpeljuje občinsko takso«. Sicer pa, kot pravijo, še zbirajo mnenja uporabnikov, ki za odlok menda niso vedeli in ga zato šele proučujejo. Tudi Nataša Sukič iz svetniškega kluba ZL se strinja z zakonsko uredbo, da lahko občine po novem oddajajo javne površine v najem »bolj enostavno«, to je s plačilom občinskih taks, in ne s pogodbami. Prav tako je po njenem pomembno, da se višina občinskih taks ne spreminja. V ZL sicer podpirajo tudi pobudo četrtne skupnosti Center po vključitvi svojega predstavnika v komisijo, ki bo izvajala javno zbiranje ponudb. Na po njegovem sporno »rabo cest za postavitev gostinskega vrta« v odloku pa opozarja Mirko Brnič Jager, svetnik SDS. »Razprodaja ceste za dejavnosti gostinskih vrtov na prostem ni primerna, ker dominantna vsebina, kar je motorni promet, ogroža varnost življenja, zdravja in dobrega počutja,« meni svetnik, pri čemer spomni na novo ureditev na Slovenski cesti.
Med posebno rabo tudi komercialni spoti
Odlok o posebni rabi javnih površin, ki je bil od leta 2011 spremenjen in dopolnjen trikrat, med drugim določa, kdaj se lahko pridobi »pravica rabe javne površine«. Gre za primere, kot so postavitev kioska s kostanjem, gostinskega vrta, stojnic ali razstav in prirejanje javnih shodov. Po novem pa sta med posebno rabo vključena tudi snemanje komercialnih in oglaševalskih spotov ter odprtje poslovnih prostorov.
Maja Simoneti z Inštituta za politike prostora in nekdanja članica mestnega odbora za urejanje prostora pravi, da se odlok spreminja »skladno s potrebami oziroma občinsko politiko«. Z vidika upravljanja javnega prostora je to po njenem »logični mehanizem«, bolj pomembno vprašanje pa je, kolikšen delež javnih površin občina odda ali izvzame iz javne rabe. »Občasni dogodki, tudi prodaja snemalnih možnosti, niso toliko tema, kot sta to lahko količina in narava prodajnih površin, ki se s tem načinom upravljanja širijo na javne površine,« opozarja krajinska arhitektka.
»Naloga mestne politike in uprave je, da skrbita za ustrezno ravnotežje med javnimi površinami v prosti rabi in tistimi, kjer je raba omejena, ker so oddane za izvajanje tržnih dejavnosti. Če se to ravnotežje poruši, grozi nevarnost, da se spremenijo pogoji vsakdanjega življenja - da postane okolje izključujoče oziroma diskriminatorno do posameznih skupin prebivalcev.« Kakovost bivanja v mestnem okolju je namreč, kot poudarja, neposredno povezana z dostopnostjo javnih površin, ali, kot pravi, s tem, kolikšna je razdalja med stanovanjem in javnimi površinami v prosti rabi.
Potreba po regulaciji
Odlok med drugim na novo določa pravila o tako imenovanih spontanih uličnih nastopih. Čeprav jih tudi v prihodnje ne bo treba prijaviti ali zanje pridobiti posebnega dovoljenja, jih na občini omejujejo. Na posebej določenih delih v središču mesta bodo po novem dovoljeni le od ponedeljka do petka od 16. do 22. ure, v preostalih dneh pa od 10. do 22. ure. »Od lanskega leta smo opazili pojav večjega števila tujcev iz držav članic EU, ki v starem mestnem jedru vsak dan nastopajo in popolnoma zapolnijo območja, na katerih izvajajo svoj program,« spremembo v odloku pojasnjujejo na občini. V četrtni skupnosti Center pa predlagajo, da bi spontani ulični nastop na istem mestu trajal največ dve uri.
Matjaž Uršič, prostorski sociolog in raziskovalec na fakulteti za družbene vede, pri tem opozarja na »vse večjo formalizacijo in omejevanje s pravili«. Po njegovem lahko to privede do izrabe v smislu, da se omeji ulično življenje ali določene socialne funkcije. Pri tem spomni na zapore v okolici Križank, kjer pa je bila javnost po njegovem »dovolj senzibilna«, da se je odzvala. »Ko se mesto vse bolj usmerja v turizem, kar se dogaja tudi v Ljubljani, to prinaša več kaosa. Mestna oblast ga poskuša obvladati tako, da uvaja nova pravila. Več ko je turistov, bolj se kaže potreba po reguliranju mesta in spreminjanju nekega ustaljenega načina življenja,« razmišlja Uršič. »Je pa to dvorezen meč. S tem ko se poskuša pridobiti ekonomske koristi, se lahko zamejuje potrebe prebivalcev mesta.«
