OPN MOL ni po meri malega človeka

Ljubljana – Na novembrski seji mestnega sveta bo poleg rebalansa proračuna za letos in prihodnje leto osrednja točka dnevnega reda predlog odloka sprememb in dopolnitev izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta. Četudi gradivo obsega 1718 strani, številni predlogi pa so bili zavrnjeni kot nesprejemljivi, so svetniki v njihovem imenu vložili le pet dopolnil.

Da je bil OPN MOL potreben popravkov, sprememb in izboljšav, dokazuje dejstvo, da so posamezniki, podjetja, ustanove, zavodi, civilne iniciative, MOL in država med javno obravnavo dopolnjenega osnutka (od 21. aprila do 22. maja letos) vložili kar 1263 pripomb. Koliko so jih upoštevali oziroma zavrnili kot neutemeljene, pripravljavci gradiva niso navedli, je pa to težko določiti, saj so med njimi številne take, kjer piše, da je pripomba »delno sprejemljiva«. To pomeni, da so jo upoštevali skoraj v celoti ali morda le zanemarljiv delček. Ali pa so ob njej zapisali, da »podaja le mnenje«. Sami smo še opazili, da se mnoge izmed njih ponavljajo v popolnoma enakem besedilu celo po trikrat ali štirikrat, le vložene so bile v različnem času.

Med zavrnjenimi predlagatelji je največ takih, ki so hoteli doseči spremembo namembnosti zemljišč iz nezazidljivih v zazidljiva. Prevladujejo tisti, ki bi radi zidali na kmetijskih zemljiščih ali na zavarovanih območjih (erozijska, poplavna, vodovarstvena). Kar nekaj je takih, ki so bili zavrnjeni že v fazi dopolnjenega osnutka, a so poskusili znova. Ali pa niso skladne z okoljskimi izhodišči in bi zahtevale ponovno presojo in usklajevanje z državnimi nosilci prostora. Zadnji jih bodo lahko vložili šele, ko se bo MOL odločila za nov krog zbiranja pobud sprememb in dopolnitev OPN MOL.

Po strukturi vlagateljev pobud še vedno prevladujejo posamezniki, vse več pa je med njimi podjetij ali samostojnih podjetnikov, civilnih iniciativ in arhitektov. Zadnji se pojavljajo predvsem v vlogi tistih, ki skušajo posameznikom izbojevati legalizacijo na črno zgrajenih objektov ali njihovih posameznih delov ali pa povečati obstoječe objekte.

Glavne pripombe

Kot je razvidno iz predloženih dopolnil k spremembam izvedbenega dela OPN MOL, sta najbolj sporna predloga umestitve gospodarske cone Nadgorica, kjer naj bi osrednje mesto dobil center varne vožnje, in cesta do kamnoloma v Sadinji vasi v ČS Sostro. Zadnjo krajani zavračajo, ker se konča v kamnolomu in ne nadaljuje proti Javoru.

Svetniški klub NSi tako z dopolnilom predlaga, da iz sprememb OPN v celotni črtajo občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) 424 – center varne vožnje Nadgorica. V obrazložitvi piše, da so na zemljiščih znotraj tega OPPN tri parcele, ki so v lasti dveh zaščitenih kmetij. Predvideni industrijski gradnji s stavbami do 20 metrov višine NSi nasprotuje predvsem zato, ker projektu nasprotujejo tudi krajani, ki so proti njej zbrali kar 1159 podpisov. Hkrati opozarjajo, da so deli območja zaščiteni habitati in da tam živi več ogroženih vrst. Še konkretnejši je svetniški klub SDS, ki je vložil enako dopolnilo, a z daljšo obrazložitvijo. Prepričani so, da je bil v Črnučah dosežen večinski konsenz, s katerim se nasprotuje industrijski coni tako kot leta 2010, ko so omenjeni predlog umaknili iz OPN. Letos pa to dokazuje 1159 evidentiranih podpisnikov – 1034 podpisov in 125 pripomb. Prepričani so, da je ob drugih argumentih to zadosten razlog, da se postavka OPPN 424 - ČR 711 umakne iz predloga sprememb OPN. Pa tudi zato, ker MOL v bližini nima nadomestnih zemljišč za dve zaščiteni kmetiji. Predstavnica oddelka za urejanje prostora je namreč povedala, da jih ima občina le v celotnem fondu mestnih zemljišč. To pa po njihovem pomeni, da bi lastnik zaščitene kmetije in drugi lastniki zemljišč, lahko dobili nadomestno zemljo le na vodovarstvenem območju Jarški prod, kjer velja posebni režimi kmetovanja, ali pod daljnovodom, na Barju, kjer je krajinski park Barje ali na kakšni drugi oddaljeni lokaciji. Za vsako obdelavo zemlje bi torej moral kmet naročiti vlačilec za traktor in pluge, potem za traktor in brane, pa za traktor in kombajn ...

SDS opozarja, da bi s cono lahko izgubili »severno okno« za dotok svežega zraka v Ljubljano, ki poleti ta zrak ohlaja za dve stopinji, pozimi pa uspešno redči njegovo onesnaženost. Izgubili bi edino nepozidano veduto oziroma pogled na Kamniške Alpe iz Ljubljane ter ogrozili neprecenljiv habitat z ogroženimi vrstami, denimo močvirski tulipan z rdečega seznama. Ali pa živalske vrste, kot je poljska jerebica, ki je ogrožena in zaščitena vrsta. Menijo, da bi center varne vožnje lahko umestili v industrijsko cono na Brnčičevi cesti ali kakšno zapuščeno gramoznico, nikakor pa v tako kakovostno naravno območje. Poligon varne vožnje je zanje samo maska za pridobitev poceni zemljišč.

Odgovor MOL

V odgovoru Mirku Brniču Jagru (SDS) je MOL zapisala, da je na podlagi dodatnih usklajevanj z nosilci prostora kot najustreznejša različica izmed treh predlaganih obveljala »severna različica«, torej Nadgorica, ki izmed vseh najmanj posega na kmetijska zemljišča ali v naravne habitate. Poleg tega so predvideli številne »omilitvene ukrepe«, ki bi minimizirali emisije. Območje gospodarske cone so zmanjšali s 37,1 hektara na 29,9 hektara, ga umaknili od poseljenega območja v delno degradiranega pod daljnovodi in določili okoljske omilitvene ukrepe. Promet, ki bi se povečal zaradi cone, pa bi razbremenili tudi z novo povezovalno cesto Zasavska-Brnčičeva.

Dvoličnost

Medtem ko MOL v imenu višjih interesov (strokovna podlaga za cono Nadgorica je bila študija Biotehniške fakultete) z lahkoto posega v kmetijska zemljišča, pa nima zadržkov, ko za male posege v kmetijska zemljišča zavrača posamezne prosilce.

J. in A. Avsec sta tako prosila za spremembo kmetijskega zemljišča v k. o. Nadgorica v zazidljivo (za stanovanjsko gradnjo), a so njuno pripombo označili za nesprejemljivo, češ da ni skladna z urbanističnimi merili, saj ne pomeni zaokrožitve zazidave obstoječega naselja in zapolnjevanja vrzeli. In da ni »v skladu z ohranitvijo ključnih prezračevalnih koridorjev, pomembnih za klimo mesta Ljubljana, ki so jih kot pomembne opredelili tudi prebivalci in ČS Črnuče«. Še huje pa je, da bi po mnenju MOL posegli »v najboljša kmetijska zemljišča«.

Sporna cesta do kamnoloma

Glede zahtevanega umika ceste do kamnoloma v Sadinji vasi iz OPN pa je MOL odgovorila, da so v predlog sprememb vključili »optimizirano različico 4 c«, ki je pravzaprav okrnjena različica z oznako 4 a. In da gre v končni verziji za rešitev, ki predvideva v severnem delu rekonstrukcijo Ceste II. grupe odredov z vsemi navezavami na obstoječe ceste, v južnem pa na novo cesto po zahodnem robu doline do kamnoloma. Zakaj so izločili del ceste, ki bi se nadaljeval proti zaselkoma Javor in Pance ter je bil pogoj za krajevno podporo različice, pa niso pojasnili.