Osvežujoče, a lahko tudi za zdravje škodljivo

Ljubljana – V teh vročih poletnih dneh nekateri najhitrejšo in najlažjo osvežitev najdejo v bližnji reki. Tudi v glavnem mestu je tako, čeprav ne Ljubljanica ne Sava nista primerni za kopanje. Kopanje med drugim ni priporočljivo zaradi morebitnih posledic za zdravje.

Več let je župan Zoran Janković napovedoval, da bo leta 2012 Ljubljanica po dolgem času spet primerna za kopanje. Napoved se ni uresničila, kakovost vode za kopanje ni ustrezna niti letos, po vsej verjetnosti pa se Janković in drugi meščani ne bodo mogli varno kopati še najmanj tri leta.

Mestna občina je lani na ministrstvo za kmetijstvo in okolje sicer dala pobudo, naj preveri možnost uvrstitve Ljubljanice na območju Špice in Save pod črnuškim mostom na seznam kopalnih voda. A kot so sporočili z ministrstva, se je za obe predlagani območji pokazalo, da v sedanjem stanju nista primerni za kopanje.

Na inštitutu za vode (IZVRS) so dodatno pojasnili, da pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje kopalnih voda določa več pogojev za razglasitev območja za kopalno – od ustrezne kakovosti vode, zahtev po odsotnosti izpustov odpadnih voda ali drugih možnih virov onesnaževanja, do minimalne širine in dolžine brega in zadostnega števila kopalcev. V primeru pobude za nove kopalne vode mora monitoring mikrobioloških parametrov izvesti pobudnik sam. Spremljanje teh parametrov prevzame agencija za okolje (Arso), šele ko oziroma če se ugotovi, da območje ustreza zahtevam pravilnika.

Glavna ovira: odpadne komunalne vode

Na IZVRS pravijo, da predlagani območji, torej Sava pod črnuškim mostom in Ljubljanica na Špici, nista primerni za kopanje, saj podatki MOL (ki so sicer še iz leta 2010) kažejo na preseganje mejnih vrednosti za parametra intestinalni enterokoki in Escherichia coli, ki sta pokazatelja fekalnega onesnaženja in sta prisotna v blatu ljudi in živali. Na inštitutu poudarjajo, da novejših podatkov nimajo na razpolago. Na ministrstvu dodajajo, da glede na te podatke in tudi glede na evidenco stanja zgrajenega kanalizacijskega omrežja v MOL lahko sklepajo, da je »glavna ovira za izboljšanje kakovosti vode, tako Ljubljanice kot Save, neustrezno urejeno odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode na prispevnih območjih vodotokov. Zlasti za Ljubljanico pa tudi kmetijska dejavnost v zaledju.«

In kakšne posledice ima lahko kopanje v takšnih vodah za zdravje ljudi? Aleš Petrovič z inštituta za varovanje zdravja je pojasnil, da ima kopanje v vodi, v kateri so zaznali bakterije fekalnega izvora, lahko tri vrste posledic. Prve so blažje prebavne težave, ki nastanejo zaradi manjših količin vode, ki jo ponavadi med kopanjem popijemo. Druga vrsta težav so kratkotrajna prehladna obolenja oziroma akutni respiratorni efekt, razlog zanje so virusi, ki se zadržujejo v odpadnih vodah. Tretja skupina pa so spremembe na koži zaradi stika z vodo. Najpogosteje se po Petrovčičevih besedah pojavlja vnetje zunanjega sluhovoda, poleg tega pa glivice na nogah in bradavice, ki so sicer predvsem posledica kopanja v bazenih. Za vsa navedena obolenja so seveda bolj občutljivi otroci, na težave pa vpliva tudi to, kako dolga je izpostavljenost onesnaženi vodi.

Občina bo preverjala vodotoke

Ljubljanska občina je sicer prejšnji teden objavila razpis za izvajalca monitoringa površinskih vodotokov med novembrom 2013 in oktobrom 2014. Kot so zapisali, je namen razpisanih del spremljanje in opozarjanje na kakovost vode v poletnem času na lokacijah, ki niso opredeljene kot naravna kopališča, a jih občani uporabljajo za kopanje. Izbrani izvajalec bo monitoring izvajal na dvanajstih lokacijah: na treh mestih na Ljubljanici (nad Ljubljano, pod izlivom Malega grabna in za izlivom centralne čistilne naprave v Zalogu), na dveh mestih na Gradaščici (nad Ljubljano in pred izlivom v Ljubljanico), na Savi nad črnuškim mostom, na Curnovcu, Malem grabnu, Ižici in Besnici (pred njihovim izlivom v Ljubljanico) ter na Črnušnjici in Gameljščici pred njunim izlivom v Savo.

Razpis določa, da bodo meritve različnih parametrov opravljene le enkrat (poleti), razen meritev intestinalnih enterokokov in bakterije E. coli, torej fekalnega onesnaženja, ki bodo opravljene štirikrat, prav tako poleti. Poleg monitoringa vodotokov je del razpisa tudi monitoring podzemnih vod, ki so pomembne kot edini vir pitne vode za Ljubljano.

Posamezni vzorec še ne pomeni nadzora

Aleš Petrovčič sicer poudarja, da Arso ne na Ljubljanici ne na Savi ne opravlja meritev, čeprav so dali že več pobud, da bi država razširila območja meritev, ki zdaj ne segajo »severno od Save«. Opozarja še na razliko med spremljanjem kakovosti vode pri pristojnih institucijah in jemanjem posameznih vzorcev: »Treba je delati profil kopalne vode, pri čemer je nujno poznavanje zgodovine, terena, okoliških dejavnosti, obvezen je lokalni ogled ... Vzorec pa je vedno rezultat trenutka in odvisen od naročnika in namena. Vedno se ga da vzeti tako, da bo v redu ali pa ne bo v redu.«

Na IZVRS poudarjajo tudi, da je poleg zagotovitve ustrezne kakovosti vode pred razglasitvijo kopalne vode na obeh območjih treba izvesti še druge ukrepe. »Tako bi morali na Špici med drugim zagotoviti ustrezno varnost kopalcev, saj je tam poleti večje število plovil, ki pomenijo precejšnje tveganje za kopalce. Če kopalna voda ni ustrezno zavarovana, lahko pride do nesreče in poškodb kopalcev. Na območju Save pod črnuškim mostom pa so težava zaraščenost brega in slabo ekološko stanje glede na predpise o stanju površinskih voda.«