Osvobojeno ozemlje v srcu Šiške

Ljubljana – Šiška je zadihala. No, vsaj za en dan bo na osrednjem trgu te četrtne skupnosti manj pločevine. Občinsko parkirišče, ki premore osemdeset parkirnih mest, bo namreč postalo poligon za športne, kulturne in glasbene dejavnosti. Z enodnevnim dogodkom bodo lokalni organizatorji proslavili končano prvo fazo preurejanja trga pred nekdanjim komunalnim centrom.

Od pol četrte ure naprej bodo jutri prizorišče pred Kinom Šiška zasedali beemiksarji, skejtarji, plesalci, boksarji, cirkusanti in drugi akrobati. Pod enim od rdečih hrastov bo začasno stala Knjižnica pod krošnjami, obiskovalci bodo lahko grafitirali, izdelovali zapestnice in značke ali pa fingerskejtali na delavnicah, v večernih urah pa se bodo vrstili koncerti. Glasbena ekipa Kina Šiška je za to priložnost izbrala lokalne glasbenike. Pred koncertom »veličastnega« presenečenja bo na trgu potekal finale Špil lige – torej zadnja etapa dijaške lige rock bendov.

A jutrišnje pestro dogajanje ni samo sebi namen. Zaznamuje namreč končano prvo fazo preureditve Trga prekomorskih brigad, s katero se je občina ukvarjala pretekli mesec. Zdaj je na parkirišču pred Kinom Šiška enajst parkirnih mest manj, nove so štiri cestne svetilke, prestavljena stojala za kolesa in parkiriščna blagajna, poškodovano drevo nadomeščeno z novim, razpeljan optični kabel, v prostor pa vabijo podaljšane talne oznake. »Črte simbolizirajo zebro – prostor upočasnjene vožnje in varno cono pešcev. So zgoščene, kjer je prostor namenjen le pešcem, in razredčene v območju mešane cone. Psihološki učinek črt naj bi upočasnil voznike,« razložita mladi arhitektki Jerica Polončič in Eva Senekovič iz kolektiva Jeva atelje, ki jima je bila zaupana izvedba prenove trga. Ko bodo zagotovljena donatorska sredstva, bodo na osvobojena tla postavili še nekaj urbanega pohištva, to je stolov Ljubljana Chair, ki so na uradnem seznamu urbane opreme, potrjenem v mestnem svetu. Morda bi lahko tam zrasla še kakšna fontana ali pa bi bolj opazno mesto zavzel vsaj Batičev kip Orfeja, ki zdaj skrit stoji ob robu Celovške.

Šiškarji za trg

Želja po ureditvi trga v Šiški je med Šiškarji živa že dalj časa. Okrepila se je v zadnjih letih, ko je generator dogajanja v skupnosti postal Kino Šiška s svojim programom in ko so prostore bližnje občinske stavbe zasedli umetniki, galerije in nevladne organizacije. »Šiška ni samo najbolj poseljen ljubljanski kvart, ampak je po številu prebivalcev primerljiva z Velenjem in Kranjem, vsekakor pa ima več prebivalcev od Kopra ali Novega mesta. Če se pošalim, je Šiška četrto največje mesto v državi. Nekakšno mesto v mestu pravzaprav,« pravi direktor Kina Šiška Simon Kardum, ki si v imenu te ustanove tudi sam dejavno prizadeva za ureditev trga. A kakšno je sploh mesto brez trga? Kardum prenovo med drugim utemeljuje z zgodovinskim vidikom. »Tu, kjer pravkar sediva (v kavarni Kina Šiška; op. p.), so bile nekoč koruzne njive. Šiškarji pa so hoteli imeti svojo občino in svoje 'mesto'. Tako sta v šestdesetih letih tu zrasla Komunalni center Šiška in edini trg v Šiški, ki so ga obdajale zgradbe, hotel, občinska stavba, kino, pokrita trgovska hiša in Bombonjera,« pripoveduje Kardum.

Z lokalnimi pobudniki in mladimi arhitekti, ki so jim predstavili svoje idejne zasnove, so se na občini strinjali in ugotovili, da se predlogi »skladajo z njihovimi koraki v smeri decentraliziranega kulturnega dogajanja«. Podžupan Janez Koželj je pojasnil, da sta v drugi fazi predvideni opustitev še trinajstih parkirnih mest in omejitev dovoza na parkirišče iz ene smeri. »Tako bi zaokrožili celotno ploščad v prvotnem obrisu, kjer bi lahko neovirano potekali dogodki in prireditve.« Koliko bo potem javno parkirišče za nekaj avtomobilov tam sploh še smiselno oziroma rentabilno, je vprašanje, ki bo dobilo odgovor čez nekaj let. Urejanje trga je dolgoročna zadeva in Kardum že razmišlja naprej. »Potreben je premislek o tem, s kakšnimi vsebinami zapolniti sosednjo občinsko stavbo, ko se bo, predvidoma v enem letu, občina iz nje izselila. Glede na potrebe umetniško-kulturne scene in pomanjkanje takih prostorov v Ljubljani sem naklonjen pobudi, da bi v njej uredili umetniške rezidence, apartmaje za gostujoče tuje izvajalce, ateljeje in studie. Tako bi Šiška postala kulturni, kreativni in logistični center, ki bi dajal vzpostavitvi trga še večjo veljavo in smisel.«

V tem duhu jutrišnjo prireditev lahko razumemo tudi kot testno projekcijo osvoboditve trga v prihodnosti.