Tiskane izdaje
Ljubljana – Na letnem telovadišču Ilirija na Bleiweisovi 25 bo v ponedeljek že deveto leto prireditev Bodi športnik - Igraj se z mano, ki ga organizira Center Janeza Levca. Letos pričakujejo okoli 500 otrok in mladostnikov.
V ospredju tega mednarodnega športno-družabnega dogodka ni tekmovalnost, pač pa predvsem druženje, zabava in ferplej (poštena igra), strpnost, spoštovanje in sprejemanje drugačnosti. Dogodka se bodo udeležili otroci iz slovenskih vrtcev in šol ter drugih organizacij, prišli pa bodo tudi gostje iz Makedonije, Srbije, Črne Gore, Bosne in Hercegovine, Italije in Hrvaške. Namen je dejavno sodelovanje med otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter drugimi otroki.
Spodbujanje socialne integracije
Z igro do inkluzije pa je tudi načelo vseh dogodkov, ki jih organizira Center Janeza Levca Ljubljana, saj želijo z različnimi dejavnostmi spodbujati socialno integracijo oziroma inkluzijo med otroci, mladostniki in odraslimi s posebnimi potrebami ter večino vseh generacij.
Septembra so šolska vrata Centra Janeza Levca Ljubljana, vzgojno-izobraževalne ustanove za otroke s posebnimi potrebami, predvsem za otroke z motnjami v duševnem razvoju in otroke z motnjo avtističnega spektra, prestopili 403 učenci. V dveh osnovnih šolah s prilagojenim programom v Dečkovi ulici in na Levstikovem trgu se šola 171 otrok od 6 do 15 let. V posebnem programu je 185 otrok, od tega je v OVI Jarše na Šmartinski, ki izvaja posebni vzgojno-izobraževalni program s podpornimi storitvami in letos praznuje 50 let, 105 učencev, ki se lahko šolajo tudi do 26. leta, čeprav se trudijo, da bi v delovno okolje vstopili prej, pravi ravnatelj centra Matej Rovšek. Ob tem opozarja predvsem na problem pomanjkanja delovnih mest v varstveno-delovnih centrih. V okviru Centra Janeza Levca deluje tudi Dom, v katerem je dobra tretjina učencev iz njihovih osnovnih šol, ostali pa so učenci nižjega poklicnega izobraževanja. V programu domske vzgoje je 72 učencev.
Več kot običajna šola
Center Janeza Levca je bil ustanovljen leta 1911, sprva je v njem deloval samo en razred, razcvet pa je doživel po drugi svetovni vojni, razlaga Matej Rovšek. Po letu 2000 je še razširil dejavnosti, okrepili so mobilno specialno pedagoško službo, ustanovili Delovni in zaposlitveni center Janeza Levca, odprli Oddelek za projektne dejavnosti, leta 2013 ustanovili Izobraževalni center Pika za pridobivanje znanja in veščin, ki jih učitelji pri delu z otroki s posebnimi potrebujejo vsak dan, in Pekarno Janez dela. Center je vedno presegal dimenzije običajne šole, ravnatelj pa poslanstvo centra vidi v celostni skrbi za učence in odrasle. »Če so šole in Dom namenjene osnovni pedagoški dejavnosti, so druge enote podporni stebri, ki jih potrebujemo, da bodo učenci v prihodnosti čim bolj samostojni in primerno vključeni v družbo«.
Ravnatelj največje težave, ki jih imajo otroci in odrasli s posebnimi potrebami, vidi v ovirah na poti k njihovi enakopravni in enakovredni socialni vključenosti. Opaža, da so ti otroci še vedno stigmatizirani, pa naj obiskujejo redno ali specializirano šolo, in pravi, da ni prepričan, če je danes te kaj manj kot v preteklosti. »V preteklosti so bili učenci z lažjo motnjo v razvoju, bolj kot danes v segregiranih oblikah šolanja, vendar so imeli zaposlitev v rednem delovnem okolju, danes jih je mnogo v rednih šolah, kjer nimajo ustreznih pogojev. Po končanem šolanju pa večinoma ostanejo brez zaposlitve. Rešitev je v krepitvi priložnosti za socialno vključenost ob hkratnih pogojih kakovostnega šolanja in priložnostih za zaposlitev. V to smer gredo tudi naši cilji.«
Zastarel koncept usmerjanja
Center otroke sprejema na podlagi odločbe o usmeritvi. Kadar je izraženo mnenje staršev, vzgojiteljev v vrtcu ali učiteljev, da otrok zelo odstopa od svojih vrstnikov, je napoten na komisijo za usmerjanje. Ta poda mnenje o otroku, zavod za šolstvo pa izda odločbo o usmeritvi. Del odločbe je tudi napotilo staršem, v katero šolo naj otroka vključijo, razlaga Rovšek: »Žal je v Sloveniji ime šole še vedno povezano z različnimi vzgojno-izobraževalnimi programi, ti pa s posamezno motnjo. Če ima otrok v Ljubljani motnjo v duševnem razvoju, bo napoten v naš center, če ima težjo gibalno motnjo, pa na primer v Cirius Kamnik. Tega zastarelega koncepta še nismo presegli. S tem je povezano tudi ocenjevanje otrokove razvojne ravni, ki še vedno temelji na diagnosticiranju motnje. Če bi bili šolski kurikuli bolj odprti in prožni, ne bi bilo več tako pomembno, ali ima otrok motnjo v duševnem razvoju, pač pa bi komisija ocenjevala njegove vzgojno-izobraževalne potrebe. Na tej podlagi bi naj se starši odločili za šolo, specializirano ali redno, ki lahko v največji meri te potrebe zadovolji.«
V okviru centra deluje mobilna specialno pedagoška služba, ki nudi dodatno strokovno pomoč učencem v rednih osnovnih šolah v Ljubljani in okolici. Letos v rednih šolah na tem območju deluje 40 mobilnih specialnih pedagoginj. Potrebe se še nekoliko večje, pravi ravnatelj, vendar število ur izvajanja dodatne strokovne pomoči ne narašča več tako strmo, kot v preteklih letih. »To je tudi posledica ukrepa šolskega ministrstva, ki je vsem učencev, ki so bili usmerjeni po noveli zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami leta 2013 zmanjšalo število ur pomoči na račun ur svetovalne storitve, ki pa ni sistemizirana, prav tako zanjo ni niso določene strokovne smernice.«
Socialna vključenost skozi delo
Ena od enot centra je tudi Delovni in zaposlitveni center Janeza Levca, ki izvaja varstvo, vodenje ter zaposlitve pod posebnimi pogoji. Veliko dejavnosti pa je namenjenih socialni vključenosti uporabnikov. Najmlajši zaposleni ima 24 let, najstarejši pa 52, razlaga ravnatelj: »Pri tem je pomemben izziv, ki nam ga prinašajo starejše osebe z motnjami v duševnem razvoju. Tako stroka kot tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bo moralo narediti nekaj korakov dlje v smeri celostne skrbi starostnikov z motnjami v duševnem razvoju. Sicer ministrstvo redno financira osnovno dejavnost. Nekaj sredstev pa pridobimo tudi od donatorjev in projektov.«
