Tiskane izdaje
Kamnik – Več kot polovica soseske oskrbovanih stanovanj Pod skalco štiri leta po dokončanju ostaja še naprej prazna. Na dražbi namreč ni bilo nikogar, ki bi bil za paket 84 stanovanj, treh poslovnih in 51 parkirnih prostorov ter 23 kletnih shramb pripravljen odšteti vsaj izklicno ceno 6,5 milijona evrov. V vsej soseskije 147 stanovanj.
Kot je za Delo povedala stečajna upraviteljica podjetja Stan-pro plus Monika Rozman, se na prvi javni dražbi, ki je bila minuli petek, razen nekaj stanovalcev naselja Pod skalco in druge zainteresirane javnosti ni pojavil noben resni kupec, niti ni nihče vplačal 325.000 evrov varščine ali predložil potrdila o bančni garanciji.
Za paket stanovanj, poslovnih in parkirnih prostorov ter shramb likvidacijska cena znaša 6,05 milijona evrov, Rozmanova pa se je odločila, da bo poskušala iztržiti vsaj 6,5 milijona evrov. Ko smo ji povedali, da so jo stanovalci pred dražbo videli v družbi z znanim kamniškim notarjem, kako si ogledujeta stanovanja in kletne prostore, je dejala le, da se je pojavil potencialni kupec, ki pa bo moral najprej povedati, koliko je pripravljen plačati za paket. S predlogom bi nato seznanila A banko kot glavnega upnika v stečaju Stan-pro plusa in če se bo ta z njim strinjala, bo še pred poletjem izpeljala novo javno dražbo.
Notar ni skrivnostni kupec
Stanovalci so na ogledu prepoznali kamniškega notarja Janeza Novaka, ko smo ga vprašali, ali je nteresent za nakup več milijonov evrov vrednega paketa, je odgovoril, da je res bil na ogledu, a le za eno stanovanje, ne pa zaradi nakupa vseh ponujenih in da naj ga ne štejemo za morebitnega kupca milijonskega paketa.
Rozmanova je na vprašanje, ali po neuspešni dražbi razmišlja, da bi neprodana stanovanja poskušala prodati posamično ali v manjših paketih, dejala, da še ne. Kot je dejala, bo dražbo najprej ponovila, šele nato pa razmišljala o drugih možnostih. Za posamično prodajo bi namreč potrebovala več ljudi kot le eno pomočnico in vprašanje je, ali bi glavni upnik odobril povišanje stroškov. Da se stanovanja še naprej prodajajo kot celota, je vsaj za zdaj slaba novica za nekaj najemnikov že zasedenih stanovanj.
Po stečaju Stan pro plusa jim je Rozmanova sicer močno znižala najemnine, a hkrati z njimi podpisala le enoletne najemne pogodbe s klavzulami, da se morajo izseliti v 15 dneh po prodaji paketa stanovanj. Za stanovanja velikosti od 38 do 80 kvadratnih metrov po novem plačujejo od 180 do 240 evrov in ne več od 350 do 650 kot prej, a se bojijo, da jih bodo morali zapustiti, ne da bi jim prej sploh ponudili možnost posamičnega odkupa.
Cena res previsoka?
Četudi je cena stanovanj v paketu v povprečju nizka in je le malo višja kot 1200 evrov na kvadratni meter, je težko verjeti, da se bodo kupci pulili za odkup po trenutni paketni ceni. Ker prodaja poteka po principu videno-kupljeno, že vseljeni stanovalci pa v javnosti nenehno opozarjajo, da gre za sosesko z nedokončano garažno kletjo, v katero pogosto zamaka, zaradi slabe tehnične rešitve prezračevanja pa se v njej nabira tudi kondenz (tako ventilatorji za prezračevanje kot morebitno zaprtje neučinkovitih prezračevalnih niš bi stali veliko denarja), ni pričakovati, da se jo bo kdo upal kupiti po trenutni ceni. Kasneje bi namreč moral vanjo vložiti še veliko denarja, če bi hotel normalno prodajati ali oddajati stanovanja.
Na morebitno prodajo negativno vpliva tudi dejstvo, da so morali na objektu Cankarjeva 1 g že popravljati streho, skozi katero je zamakalo, da v kleti marsikje sploh še niso zarisani parkirni prostori, da soseska oskrbovanih stanovanj (še) ne izpolnjuje predpisanih standardov za taka stanovanja. Vsi poslovni prostori, namenjeni dejavnostim, potrebnim ostarelim nad 65 let, kot so frizer, trgovina, lekarna, pediker in podobno, so namreč prazni. Prav tako stanovanja še niso povezana s klicnim centrom za celodnevno telefonsko nujno pomoč (gumb SOS), najbližja trgovina pa je več sto metrov stran.
Hrupni sosed
Še huje je, da sploh ne gre za mirno sosesko, kot so obljubljali ob njeni gradnji. Prvi stanovanjski objekti so namreč le 50 metrov od ograje, za katero je obrat Komunalnega podjetja Kamnik (KPK), ki tam skladišči in pretovarja pesek. Stanovalci so tako od 6. ure zjutraj do poznega popoldneva prisiljeni vsak delovnik poslušati hrup motorjev tovornjakov in piskanja ob vzvratni vožnji, hrup nakladanja ali razkladanja, prav tako pa požirati prah, ki se sprošča ob teh opravilih.
Direktor KPK Bojan Klemen pa je že januarja lani dejal, da stanovalcem nikoli niso obljubljali, da se bodo selili s 7653 kvadratnih metrov velikega zemljišča, kjer imajo deponijo in skladiščno lopo. Tam so bili, še preden je Dolenjgrad začel graditi stanovanja. Vsak premik deponije bi bil zanj tudi velik strošek. Razume sicer ljudi, ki so jim ob nakupu stanovanj prodajali zgodbo o mirni sosesk in obljubljali, da bo namesto deponije tam kmalu večnamensko športno, turistično in rekreativno središče, zgodilo pa se ni nič. Dejal je, da je največ, kar lahko naredijo, da se ogibajo jutranjim manipulacijam.
Zakaj ni kupcev?
Četudi je soseska Pod skalco na slabem glasu, češ da sploh ne gre za oskrbovana stanovanja, nas je vseeno zanimalo, zakaj stanovanj po dokaj ugodni ceni nočeta kupiti trenutno dva največja kupca ali investitorja tovrstnih stanovanj.
Direktor zasebnega podjetja Mijaks, ki v Ljubljani uspešno gradi in prodaja vedno nove soseske oskrbovanih stanbovanj (denimo Murgle II. faza), nam je dejal, da ga Kamnik ne zanima, saj ima dovolj povpraševanja in strank v Ljubljani.
Direktor Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Florijan Bulovec, ki je aprila lani na Škofljici odprl 30 najemniških oskrbovanih stanovanj, v načrtu pa ima gradnjo več novih v Izoli in Brežicah, pa je celo v posebnem dopisu pojasnil, zakaj ga nakup stanovanj Pod skalco ne zanima. Ta je že leta 2014 dejal, »da jih ob tako slabi komunikaciji med kupci in investitorji ne zanima več nakup objekta B 1 s 16 stanovanji.
Oktobra 2013 so sicer izvedli tudi njegov strokovni pregled in odkrili toliko pomanjkljivosti, da so bili začudeni, na kakšni podlagi je sploh bilo izdano gradbeno in nato uporabno dovoljenje za ta objekt.«
Rešitve?
Stečajna upaviteljica ima sicer na razpolago več možnosti, a nobena ni prav dobra za A banko kot glavno upnico. Če bo vztrajala pri prodaji celotnega paketa, sicer kupnino lahko še močno zniža, je pa vprašanje, če bo s tem soglašala banka, ki je z danimi posojili že v preteklosti izgubila največ, zdaj pa bi izgubila še del pričakovane kupnine.
Morda bi bila uspešna s posamično prodajo, a bi to lahko trajalo tudi več let. Možno je še oddajanje praznih stanovanj, a bi za skoraj 90 stanovanj potrebovala velik aparat za obdelavo vseh pogodb, njihovo podaljševanje ali spreminjanje in podobno.
Najboljša in hkrati najdražja možnost pa je, da banko prepriča, da bi bilo smotrno v dokončanje in popravilo objektov in stanovanj vložiti še nekaj denarja, nato pa jih po precej višji ceni prodati v paketu ali prodajati vsakega posebej. Če bo Rozmanova le čakala na morebitne kupce, pa bi stečajni postopek lahko trajal leta in leta, pravega učinka čedalje starejših praznih stanovanj pa ne bi bilo. Nastajali bi le vse višji fiksni stroški (obratovalni, stečajni, plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ...).
