Park ob Ljubljanskem barju, iztrgan degradaciji

Ljubljana – Blizu območja, kjer bi prihodnje leto po preteklih načrtih občine morala stati Bobrova vas, ki naj bi bila vstopna točka v Krajinski park Ljubljansko barje, je ob južni ljubljanski obvoznici, tudi na degradiranem območju, nastal nov park za rekreacijo.

Leži nasproti Barjanske ceste, kjer so bili včasih vrtički z lopami in kupi nezakonito odloženih odpadkov, in je trenutno edina vstopna točka iz Ljubljane v krajinski park. Do njega je mogoče priti tudi po ljubljanski obvoznici, s katere zavijete na izvozu Ljubljana Center.

Park je nastal v sklopu projekta Povezava mesta s Krajinskim parkom Ljubljansko barje, ki je bil zasnovan v okviru serije razstav Vizije so Društva arhitektov Ljubljana, njegov namen pa je povezati mesto s Krajinskim parkom Ljubljansko barje v osi sever–jug in neurejeno in degradirano območje očistiti, ozeleniti in z nekaj urbane opreme spremeniti v rekreativno površino. Oblikovalo ga je osem absolventov ljubljanske fakultete za arhitekturo (FA) in šest absolventov krajinske arhitekture z ljubljanske biotehniške fakultete (BF), pod vodstvom dveh mentorjev, Roka Žnidaršiča s FA in mag. Mateje Kregar Tršar z BF.

Nič več divjega poseljevanja in uničevanja

Do reke Ljubljanice je to ljubljanski mestni park, ki se po poteh s sekanci in mostičkih nadaljuje v krajinski park. Na občini pravijo, da so na tem območju odstranili 300 ton gradbenih in 15 ton azbestnih odpadkov, veliko pnevmatik in drugih komunalnih odpadkov. Obrezali so drevesa po žledu ter žive meje, pri čemer so v nadaljnjo predelavo so odpeljali 150 kubičnih metrov biomase. Prav tako so odstranili tujerodne rastlinske vrste ter objekte med vrtički. Na 11.000 kvadratnih metrov velikem območju so opravili tudi globinsko mulčenje, na 24.000 kvadratnih metrih pa površinsko mulčenje travnika.

V sklopu ureditve parkovne površine so zasadili devetdeset dreves, zatravili območje, kjer je bila zaradi posegov uničena travnata površina, nasuli pesek na pot, ki je bila tam že prej, na območju, ki je že v KP Ljubljansko barje, pa so uredili pešpoti s sekanci, speljali premostitveni mostiček čez kanal na vhodu v krajinski park, postavili zaščitno ograjo na vhodnem mostu, namestili informativne table ter postavili klopi in več poligonov za igro otrok, stojala za kolesa in ovire za motorni promet. Skupni strošek je bil približno 250.000 evrov.

Ideja, kako iz popolnoma degradiranega prostora urediti zeleni park, je nastala z namenom, da bi preprečili nadaljnje divje poseljevanje in uničevanje tega območja, kjer so se množili vrtički z lopami, ki so preraščale v nelegalno stanovanjsko gradnjo, je povedal arhitekt Rok Žnidaršič, ustanovitelj arhitekturnega ateljeja Medprostor. V bližini je namreč Rakova jelša z na črno zgrajenimi stanovanjskimi hišami, med njimi je sedem objektov že legaliziranih. Do meje krajinskega parka bi radi ohranili urbano vrtičkarstvo, vendar pod nekaterimi pogoji in brez lop, zato so vrtičke pustili; podrli so samo lope, na betonskih ploščah pa so zdaj urejeni prostori za piknik. Urbana oprema je iz macesna.

Travnik za spuščanje zmajev

Ko se konča peščena pot in se začne taka iz sekancev, je to znak, da vstopamo v krajinski park; tam zapuščamo urbano urejeni park in prehajamo na barjanski travnik, namenjen preživljanju prostega časa prebivalcev mesta in drugih obiskovalcev, imenujejo ga travnik za spuščanje zmajev. Arhitekt meni, da se ne zavedamo in ne znamo ceniti, da je Ljubljana eno redkih evropskih mest, v katerih se v dvajsetih minutah pride iz mestnega središča do krajinskega parka, to prednost ima samo še Oslo. »Mi pa ta velikanski potencial na črno zazidujemo in tam odlagamo smeti, tudi nevarne in azbestne odpadke. S tega vidika ima projekt parka pomembno sporočilo. Tako želimo spremeniti kulturo mesta, ki se meri po javnih prostorih. Vendar je to samo ena akcija, s kateri je bil prostor iztrgan degradaciji in namenjen javnosti, vsekakor bi jih morali načrtovati bolj sistematično,« poudarja Rok Žnidaršič.

Projekt si želijo nadaljevati

Direktorica javnega zavoda KP Ljubljansko barje Barbara Zupanc je povedala, da so pri ureditvi parka sodelovali predvsem kot svetovalci, da ne bi bilo neprijaznih posegov v barje. To je trenutno edini vstop iz Ljubljane v krajinski park, želijo pa si, da bi projekt nadaljevali z ureditvijo črnovaškega mostu v Lipah, da bo mogoč še prehod za pešce in kolesarje; tako bi bila sprehajalna mestna pot tudi v resnici povezana z učno potjo ob reki Iški, ki je del krajinskega parka.

Pri tem Rok Žnidaršič dodaja, da tečejo dogovori o ureditvi mostu v Lipah pri Črni vasi, ki je zdaj infrastrukturni objekt za potrebe vodovoda iz vodarne Brest. Meni pa, da bi bilo treba vstop v osrčje krajinskega parka, ki ni mogoč brez prečkanja reke, še razširiti, saj do Vrhnike ni nobenega mostu. Ena od možnosti je tudi prečkanje z brodom pri Plečnikovi cerkvi sv. Mihaela. Ob iztoku Iške v Ljubljanico pa je povezava z mestom najbližja in najmanj nevarna; tako bi se lahko izognili zelo nevarni Ižanski cesti in Črni vasi, ki nima urejenega pločnika.