Park Tivoli bo dobil upravljavca šele čez dve leti

Ljubljana – Čez dve leti bo Ljubljana postala zelena prestolnica Evrope, toda 459 hektarov velik park zahodno od središča mesta, Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga obišče približno 1.750.000 obiskovalcev na leto, je še brez upravljavca; dobil ga bo šele leta 2016.

Tako je predvideno v nedavno sprejetem občinskem programu varstva okolja 2014–2020, čeprav je že dolgo jasno, da park potrebuje upravljavca. Strokovnjaki in sprehajalci opozarjajo, da je park velikokrat zanemarjen in po nepotrebnem degradiran, počasi, po korakih, tudi izgineva zaradi različnih dejavnosti.

Čakajo na novi odlok

Na vprašanje, zakaj za upravljavca parka ne poskrbijo takoj, vodja mestnega oddelka za varstvo okolja Nataša Jazbinšek Seršen odgovarja, da bo novi odlok o KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pripravljen v začetku leta 2015, zdaj pa Zavod RS za varstvo narave pripravlja strokovne podlage, zato o novostih še ni mogoče govoriti. Po sprejetju novega odloka pa bo sprejeta odločitev, kdo bo upravljal ta krajinski park. Pojasnjuje, da je treba najprej počakati omenjeni odlok, ker upravljanje zavarovanega območja pomeni opravljanje nalog varstva naravnih vrednot in nalog, ki so zapisane v aktu o zavarovanju. Upravljavec bo določen skladno z zakonom o ohranjanju narave (ZON), po katerem lahko krajinski park upravlja v ta namen ustanovljeni javni zavod, lahko je podeljena koncesija ali pa ustanovitelj upravlja park v režijskem obratu, ki je ustanovljen skladno z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.

Potrebuje nepristranskega upravljavca

Na to, da park potrebuje nepristranskega upravljavca, ki bo nad vsemi sektorskimi interesi, je opozarjala že leta 2010 narejena študija o obremenjenosti in zmogljivosti gozdnega dela tega KP, ki jo je za mestni oddelek za varstvo okolja pod vodstvom dr. Aleša Smrekarja izvedel geografski inštitut Antona Melika, ki deluje pri Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Ugotavljali so, da ima park, v katerem večina obiskovalcev išče predvsem kratkotrajni oddih in ga povezuje z rekreacijo, naravo in sprostitvijo, poseben pomen med zelenimi površinami v Ljubljani. Zaradi precejšnjega obiska nastajajo konflikti med lastniki zemljišč, obiskovalci ter cilji ohranjanja naravne in kulturne dediščine, ki zavirajo ureditev razmer v parku.

Grožnjo zanj vidijo zlasti v posegih ljudi, prometu in gradbenih posegih. V anketi, ki so jo takrat izvedli, tudi med obiskovalci, se je pokazalo, da imajo posamezne skupine, denimo lastniki zemljišč, živalski in botanični vrt, nasprotujoče si ideje o njegovem razvoju. Anketiranci niso bili naklonjeni različnim komercialnim prireditvam in koncertom; v takšen park po njihovem spadajo tako imenovane mehke dejavnosti, množične prireditve pa bi bilo treba omejiti, še posebno na Cankarjevem vrhu in okolici.

Leta 1984 so na srečo preprečili pozidavo

Območje Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba je bilo leta 1984 razglašeno za krajinski park, s čimer so preprečili pozidavo. Vendar krajinski park ni strog naravni rezervat, temveč gre predvsem za sožitje med naravo in človekom, kar pomeni, da naj določene dejavnosti vendarle potekajo, vendar bolj nadzorovano, meni Smrekar. Znotraj sta dva naravna rezervata zaradi rasti močvirske in barjanske flore, Mali Rožnik in Mostec, za katera velja strožji režim varovanja. Tu so še naravni spomeniki, drevesa, izobraževalna Jesenkova pot in približno 30 objektov kulturne dediščine.

Nove učne poti

Letos je bila postavljena nova učna pot ob Koseškem bajerju, v prihodnjem letu pa načrtujejo postavitev še ene učne poti v gozdnem delu krajinskega parka, pravi Nataša Jazbinšek Seršen. Ker je v začetku leta žled poškodoval velik del gozda na Rožniku in Šišenskem hribu, morajo že pripravljene strokovne podlage za učno pot prilagoditi nastalim novim razmeram.

Druge naloge, povezane s tem parkom, so v občinskem programu varstva okolja prenesene tudi šest let naprej, denimo v leto 2020 revitalizacija naravnih rezervatov Mostec in Mali Rožnik ter vzpostavitev gozdne učilnice v KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Jazbinšek Seršenova pravi, da so v programu navedeni skrajni roki za izvedbo, te naloge pa predhodno vezane na pridobitev lastniške pravice na zemljiščih, kjer bi potekala revitalizacija in postavitev gozdne učilnice.

Za prihodnje leto je v programu varstva okolja tudi zapisano, da bodo v občinskem proračunu rezervirana namenska sredstva za upravljanje z zavarovanimi območji, kar bo nato postala trajna naloga. Za KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib so stroški za delovanje upravljavca ter za osnovni program, brez vzdrževanja gozda in parka ter potrebnih investicij, ocenjeni na približno 250.000 evrov na leto.

Prihodnje leto strategija zelenih površin

Še letos bodo po programu imenovali projektno skupino za pripravo strategije varstva in razvoja zelenih površin, ker še ni ustanovljena, je o članih prezgodaj govoriti, pravijo na MOL. Strategija varstva in razvoja zelenih površin bo pripravljena šele leta 2016. Ob tem Jazbinšek Seršenova poudarja, da občina ni dolžna pripraviti strategije po zakonu, vendar so to na MOL prepoznali kot potrebno za »dosego visokih okoljskih standardov, h katerim smo se zavezali in ki jim sledijo, pri čemer je trud nagradila tudi evropska komisija z nazivom zelena prestolnica 2016«. Za pripravo kakovostne strategije, ki obsega pridobitev številnih strokovnih mnenj in smernic, pa je potreben čas. Menijo, da je leto 2016 realen rok za sprejetje tovrstnega dokumenta.

Leta 2017 bo pripravljen nov odlok o razglasitvi dendrološke dediščine parkov in vrtov v MOL, leta 2018 novi odlok o KP Zajčja dobrava in leta 2019 novi odlok o razglasitvi Grajskega griča. Na MOL pravijo, da po novelaciji odloka o KP Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib nameravajo novelirati tudi preostale odloke, ki bodo dobili sodobne okoljske smernice.