Tiskane izdaje
Gre za projekt, s katerim želita občina in društvo Prostorož pozvati meščane k novemu dojemanju javnega prostora in širjenju ideje 3R: Reduce, Reuse, Recycle (zmanjšati, ponovno uporabiti, reciklirati). Pri postavitvi žepnih parkov so uporabili palete in korita z drevesi, ki so bili prej postavljeni na Slovenski cesti. Začasni parki so na Beethovnovi, Igriški in Slomškovi ulici ter na Rimski cesti in Gornjem trgu. »Žepni parki predstavljajo dolgoročen projekt kultivacije javnih površin, s katerim želimo razviti metodo obujanja in urejanja degradiranih prostorov v urbanem središču mesta,« so zapisali na občini.
Stroški ureditve petih parkov so znašali 21.000 evrov, kar zajema materialne stroške, stroške izvedbe, honorarje sodelujočih in stroške za KPL, ki je pomagal pri prevozu materiala. Mašo Cvetko iz društva Prostorož je presenetilo, da so žepni parki zbudili tolikšen odziv (tako pozitiven kot negativen). Gre za začasne instalacije, ki bodo služile do jeseni, nato pa bodo material uporabili za kak drug namen. Po potrebi bodo elemente »parkplacom«, kot so instalacije poimenovali, odvzemali ali dodajali, če ne bodo zaživeli, pa jih bodo tudi premaknili.
Največ odpora doživlja parkplac na Rimski cesti, kjer prebivalci zaradi splošnega pomanjkanja parkirnih prostorov že podpisujejo peticijo, medtem ko so na Beethovnovi, Igriški in Gornjem trgu odzivi po besedah Cvetkove bolj pozitivni, ponekod pa so tudi prebivalci dali pobudo, da bi sami uredili kaj podobnega. Za testne lokacije so izbrali »ulice, ki so preobremenjene s parkirnimi mesti in prometom, ter na račun tega ne ponujajo nobenega prostora, kjer bi mimoidoči ali ljudje iz soseske lahko posedali in se družili«. Natančne lokacije so bile izbrane v dogovoru z določnimi lastniki oziroma najemniki poslovnih prostorov v ulici, ki bodo za parkplac tudi skrbeli. »Če bi nekdo za nekaj tednov na neko mesto postavil kamion, ne bi nikogar motil,« pravi sogovornica, ki se ji zdi debata o tem koristna; v društvu zato za drugo polovico meseca pripravljajo javno razpravo o rabi javnega prostora.
Zakrivanje resničnih problemov?
Da je treba tovrstne posege v prostor izvajati premišljeno, pa opozarja Darja Matjašec, docentka na oddelku za krajinsko arhitekturo biotehniške fakultete. Meni, da je »izvedba teh začasnih ureditev enaka uzurpacija prostora, kakor je parkiran avtomobil«. Po njenem so problematične tudi same lokacije, ki niso izbrane naključno, ampak pred skrbno izbranimi lokali in butiki. »To predstavlja uzurpacijo javnega prostora teh lokalov na enak način, kot ga uporabi katerikoli drug bife ali gostinski vrt, ki se nekontrolirano širi v javni prostor.« Na to ne pomisli nihče, pravi, kot nihče ne pomisli na to, da imajo stanovalci na teh lokacijah vnaprej plačano parkiranje. Darja Matjašec opozarja, da je večji problem kot posamezna parkirna mesta to, da nameravajo v Vegovi ulici posekati mogočne bukve ali pozidati pravi žepni park na vogalu Resljeve in Trubarjeve. »Marsikdaj se lahko s preusmerjanjem pozornosti na začasno rabo zakrivajo resnični problemi v prostoru,« opozarja.
Poudarja, da je treba javni odprti prostor in promet v centru Ljubljane reševati sistemsko, začasne rabe pa ne bi smele povzročati konfliktov, druge vrste uzurpacije prostora ali celo postati stalne. Kot dober primer začasne rabe navaja vrtičke ob Resljevi cesti v projektu »Onkraj gradbišča«, ki so aktivirali zapuščeno območje in povezali lokalno skupnost. Za nove t. i. žepne parke pa ni prepričana, da so dobro premišljeni.
Večji problem
