»Pasji parki niso izobraževalni poligon«

Ljubljana – V Sloveniji je po evidenci veterinarske uprave registriranih približno 250.000 psov, od tega jih seveda kar velik del živi tudi v Ljubljani; natančnih podatkov o številu psov v glavnem mestu sicer ni. Lastniki večinoma vedo, da sta jim na voljo dva pasja parka.

Eden od njiju, ki je tudi bolj znan, je Severni park v Vilharjevi ulici, drugi pa v bližini končne postaje avtobusa številka 9 v Štepanjskem naselju.

V obeh se pasjeljubci ponavadi zberejo v jutranjih urah, še več pa se jih nabere, zlasti v pasji vročini, ki smo ji bili priča zadnje tedne, zvečer, ko pripeka vendarle malce popusti.

Eno večje pasje »stranišče« je še ob Tbilisijski ulici na Viču. V vseh parkih, kjer se psi lahko prosto gibajo, so postavljene tudi klopi za obiskovalce, koši za smeti in seveda koši za pasje iztrebke.

»Pasje parke v mestu bi lahko zastavili širše«

Za mnenje o pasjih parkih v mestu smo prosili Blaža Kavčiča, predsednika Kinološke zveze Slovenije, ki je poudaril, da se veliko lastnikov srečuje s težavo, ker bi radi svojega štirinožca spustili s povodca in mu tako omogočili zadostno socializacijo z drugimi psi, vendar to po zakonu ni dovoljeno.

»Na pasje parke lahko gledamo kot na rešitev, ki delno zadovoljuje potrebe psov po socializaciji, zato se nam ideja ne zdi napačna,« je pojasnil Kavčič in dodal, da so v tujini tovrstni parki zelo priljubljena zbirališča v bližini mestnih središč.

Meni, da bi po vzoru delovanja parkov v tujini te pri nas lahko zastavili širše, tako da bi jih »izkoriščali v izobraževalne namene. V njih bi lahko denimo izvajali spoznavanje z osnovami pasje vzgoje, brezplačne seminarje za mlade družine z otroki, predstavitvene veterinarske nasvete, prirejali discipline športne kinologije in sorodne dejavnosti.«

Sogovornik pa je vseeno opozoril, da na pasje parke ne smemo gledati kot na izobraževalni poligon, kar »bržkone ustreza lastnikom psov, ki niso ustrezno šolani in ne izvajajo odpoklica«.

Neprivezan pes vas lahko stane od 200 do 400 evrov

Po izkušnjah pasjih lastnikov se v večini primerov meščani najglasneje pridušajo, če vidijo psa, ki ni na povodcu. Medtem ko so mladiči ljubki in se jim vsak z veseljem približa, pa ljudem strah v kosti vsekakor zasejejo večji psi.

Nad prekrškarji, ki svoje štirinožce po mestu sprehajajo brez povodca, sicer nadzor po zakonu izvajajo (in tudi ukrepajo) občinski redarji, policija in veterinarski inšpektorji, prav tako lahko ukrepajo in izrečejo globo v primeru, ko nekdo s ščuvanjem in razkazovanjem živali namenoma povzroča občutek strahu ali ogroženosti.

In kolikšne so globe za neprivezanega psa? Določa jih zakon o zaščiti živali, ki pravi, da se z denarno kaznijo od 800 do 33.000 evrov kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, fizična oseba pa mora seči v žep po 200 do 400 evrov.

Občinski redar sme izreči samo najnižjo globo; če vas bo torej s povodcem v roki in psom na travniku ujel ta, vas lahko oglobi »le« za 200 evrov.

Naj izdamo, da je pretirana skrb najverjetneje odveč, saj mestni redarji v zadnjih treh letih niso izrekli niti ene globe zaradi neprivezanega psa.

Je imela pa več dela ljubljanska policija. V preteklem letu so namreč obravnavali 364 kršitev s področja zakona o zaščiti živali, predlanskim je bilo kršitev 403, leto prej pa 394.

Še nekaj številk: urejanje enega pasjega parka ljubljanske davkoplačevalce stane približno 2500 evrov na leto. Znesek vključuje praznjenje smetnjakov in košev za pasje iztrebke, košnjo ter spomladansko in jesensko grabljenje listja. Na javnih površinah ljubljanske občine sicer stoji 234 stebričkov za pasje iztrebke.