Po dveh letih prenove Plečnikova hiša odprla vrata

Ljubljana – Po dveh letih prenove in obsežnih restavratorskih posegih je Mestni muzej Ljubljana včeraj odprl prenovljeno Plečnikovo hišo v Trnovem. Za preureditev kompleksa stavb ob Karunovi ulici v muzej, namenjen tako strokovni javnosti kot turistom in drugim obiskovalcem, so porabili kar 2,26 milijona evrov.

Na tiskovni konferenci pred uradnim odprtjem je Jerneja Batič, vodja projekta prenove, v imenu občine kot glavnega investitorja povedala, da je investicijska vrednost resda visoka, vendar so bili vsi stroški njene izvedbe nujni in upravičeni. Dejala je, da se je projekt celovite prenove od kletnih temeljev do strehe pravzaprav vlekel kar osem let. Pred tem je bilo namreč treba zbrati in proučiti veliko dokumentacije, inventarizirati obsežno Plečnikovo dediščino, opraviti številne sondaže in zatem izdelati še več projektov za preureditev hiše in vrta ob njej. Prav tako so morali prej odkupiti prostore, v katerih sta bivala dva stanovalca. Skoraj polovico denarja oziroma 1,12 milijona evrov je za muzejski projekt zagotovila EU iz sklada za regionalni razvoj, preostanek pa ljubljanska občina.

Irena Vesel, odgovorna konservatorka za prenovo z zavoda za varstvo kulturne dediščine, je razložila, zakaj so kar 70 odstotkov denarja porabili za restavratorske in gradbene posege. Hiša je bila na prvi pogled v dobrem stanju, zato so najprej menili, da bodo zadoščala le nujna vzdrževalna dela na napeljavah ter notranji ter zunanji lupini in da bo glavnina del konservatorskih. Ko so odstranili omete in pode, pa so ugotovili, da so vsi materiali, še zlasti stavbno pohištvo in vgrajeni les, v zelo slabem stanju. Zato ga je bilo treba utrditi in zaščititi. Tudi notranji ometi so bili uničeni, saj se je Plečnik s sanacijo vlage ukvarjal tako, da je vse zidove premazal z bitumnom, nekatere celo obložil s hidroizolacijo in jih nato ometal. To seveda ni bilo dobro in ometi so propadli. Ob fasadi prizidka je od leta 1925 rasla divja trta, ki pa so jo morali žal odstraniti. Vendar so jo »rešili« in iz njenih delov na vrtu in ob hiši že rastejo novi poganjki.

Hkrati je potekala tudi prenova okoli 2400 kvadratnih metrov velikega Plečnikovega vrta v začelju hiše, ki je bil že v času velikega arhitekta večkrat precej zaraščen. Zdaj je očiščen in urejen, gredice, ki jih je Plečnik oddajal okoliškim stanovalcem za obdelovanje, pa je Mestni muzej spet oddal osmim vrtičkarjem, ki jih obdelujejo po smernicah spomeniškega varstva.

Maruša Zorec, ki je skrbela za arhitekturno prenovo hiše, je dejala, da so poskušali kar najbolj ohranjati avtentično stanje in podobo Plečnikovih posegov v hiši in okoli nje. Največ dela so imeli v pritličju, kjer sta od leta 1972 do predlanskim bivala dva stanovalca, zdaj pa je tam namesto garaže za avto glavni vhod. Ta vodi v sodobno opremljeno trgovinico s spominki in recepcijo ter naprej v pedagoško sobo. Spodaj je še sodobno (protipožarno) opremljen in tehnično varovan razstavni prostor. Vhod v atrij so zasteklili in poleti ga bo mogoče odpirati. V zgornjih prostorih, prej je bilo tam neizdelano podstrešje, so uredili študijsko sobo s knjižnico in arhivom ter razstavni prostor za prikaz Plečnikove dediščine (makete, tudi digitalni prikazi, trije Plečnikovi stoli). Pred prenovo je imela hiša 528 kvadratnih metrov, zdaj pa se je z novimi prostori povečala na 756 kvadratnih metrov. O poteku restavratorskih, gradbenih in drugih del so projektanti za različne dele Plečnikove dediščine pripravili tudi prvo začasno razstavo, na kateri bo vsak lahko dobil natančno predstavo, kakšno je bilo stanje hiše in vrta pred prenovo in po njej.

V delu zgradbe, kjer je Plečnik bival, so izvedli le najnujnejše konservatorske posege, sicer pa v njej pustili večino originalnih umetnikovih osebnih predmetov (očala, čevlji, palica, klobuk ...), pohištva, umetnin, ki jih je prinašal od vsepovsod, prav tako stare knjige, ki so jih polne vse omare. Plečnikova zbirka premične dediščine vsebuje kar 17.605 predmetov.

Kot je dejal Blaž Peršin, direktor Mestnega muzeja, ki hišo upravlja od leta 2010, je to muzejski kompleks, ki je nekakšen Plečnikov minimundus sredi Ljubljane. Prepričan je, da so s preureditvijo v muzej vzpostavili nekakšno mestno ikono, kar po njegovih besedah potrjuje tudi dejstvo, da je hiša uvrščena v svetovno mrežo Iconic Houses. Tako ne bo le tarča turistov, temveč tudi raziskovalno in pedagoško središče, kjer bodo delavnice in okrogle mize stalnica.