Po nakupe v staro Ljubljano le premožnejši in turisti?

Ljubljana – Stanje v slovenski trgovini je vse slabše. Medtem ko na evropski ravni trgovinska dejavnost raste, je Slovenija znova dosegla najnižjo točko po letu 2008. Tudi trgovci v središču glavnega mesta leto za letom opažajo padec prihodkov.

Čeprav staro jedro v Ljubljani ni tako trgovsko izpraznjeno kot v Kranju ali Mariboru, pa se tudi tu dogajajo spremembe, ki jih ni mogoče spregledati. Kjer je bila še pred kratkim trgovina z oblačili, je danes prodajalna dekorativnih izdelkov za dom, ali pa je založbo in papirnico čez noč zamenjala drogerija. Praznih trgovskih in gostinskih lokalov je malo oziroma so izpraznjeni le kratek čas.

V prestolnici je v zadnjem času opazen zlasti proces spreminjanja ponudbe, ki je predvsem posledica vse večjega obiska turistov in spremenjenih potrošniških navad, navajajo pri trgovski zbornici. Predsednica Mariča Lah meni, da nismo priča počasnemu izginjanju trgovin iz mestnega središča, temveč se te zgolj prestrukturirajo: »Res je, da je bilo v nekoč v Ljubljani več samopostrežnih prodajaln z mešanim blagom, ki so jih zamenjale bolj specializirane trgovine, prodajalci prestižnega tekstila, drogerije, parfumerije, prodajalne z zdravo hrano, ekološko kozmetiko, spominki in pekarne.«

Visoke najemnine so razlog, da sta kava in kosilo v mestnem središču precej dražja kot drugje. V povprečju znašajo od 10 do 80 evrov na kvadratni meter ali celo več, zato so višje tudi cene v trgovini, ki jih lahko upravičijo zgolj trgovci z izbranimi dobrinami. Pri zbornici v zadnjih dveh letih v središču Ljubljane zaznavajo odpiranje trgovin predvsem z butično ponudbo, ki stavijo na osebni stik s trgovcem. »Obiskovalci trgovin v mestnih središčih so namreč zlasti potrošniki z višjo kupno močjo, usmerjeni v nakup prav določene blagovne znamke, turisti in zaposleni, ki vsakodnevno prihajajo v središče mesta,« navaja Lahova.

Zapostavljeni stanovalci

Razumljivo se temu prilagaja ponudba, ki pa sodeč po vse pogostejših kritikah ni zadovoljiva za ljudi, ki v centru živijo. To je težava predvsem za starejše prebivalce, ki morajo po dobrine za vsakodnevno uporabo na obrobje. »Ta vidik bi vsekakor morali upoštevati pri razvoju trgovin v mestu,« priznava Lahova in dodaja, da je ponovno odpiranje manjših, tudi živilskih trgovin v središču gotovo spodbudno za nadaljnji razvoj mestnega jedra.

Podatka, koliko prihodkov ustvarijo trgovine v mestnem jedru, zbornica nima, prav tako tega ne spremlja statistični urad. Znano je le, da delež prihodkov v trgovini na drobno v celotni Ljubljani pada. Leta 2008 je po statističnem letopisu ta ustvarila 3,2 milijona evrov, predlanskim le 2,2 milijona. O razmerju med starim jedrom in nakupovalnimi središči zgovorno priča obisk: prvega obišče milijon ljudi na leto, največje nakupovalno središče pa kar 21 milijonov. Na zbornici večji obisk nakupovalnih središč pripisujejo predvsem hitremu tempu življenja, ki potrošnika sili v opravljanje čim več stvari hkrati na enem mestu, ter drugačnim nakupovalnim navadam, ki so posledica gospodarskih razmer. »Potrošnik je bolj varčen, nakupuje preudarno, obročno ali z zamikom, prednost daje izdelkom v akciji, ni več tako lojalen, saj v povprečju v enem mesecu obišče tudi pet trgovcev. In ravno v tem je prednost velikih nakupovalnih središč pred nakupovanjem v centru mesta,« meni Lahova. Ožje mestno središče je manj privlačno še zaradi težav s parkiranjem in nesorazmerno visoke najemnine poslovnih prostorov. Delež velikih hipermarketov se bo po mnenju zbornice v prihodnje nekoliko znižal, enak delež bodo ohranili supermarketi, večji pomen pa bodo pridobile manjše trgovine, tudi tiste v mestnih središčih.

»Opažam, da se kupci vračajo v mestna središča, saj si želijo osebnega stika,« pa pravi Tina Barlič, vodja in lastnica družinske prodajalne usnjenih izdelkov v središču Ljubljane. »Seveda si želimo še večjega obiska, a prepričana sem, da so hudi časi, ko v mestu res ni bilo skoraj nikogar, mimo.«

O razvoju ljubljanskega mestnega jedra Lahova meni, da gre trenutni trend krepitve trgovske ponudbe, pospremljene s številnimi obnakupovalnimi dejavnostmi, v pravo smer. Poudarja še, da je v mestu vedno več turistov, in »ravno njim se bo ponudba trgovcev v centru morala prilagajati«. S tem se strinja tudi Barličeva: »Trgovci se moramo preprosto prilagoditi spremenjenim potrošniškim navadam in drugačni strukturi obiskovalcev. Pri Združenju trgovcev mesta Ljubljane smo se pred kratkim med drugim dogovorili, da bomo imeli od oktobra ob četrtkih odprto do devete zvečer.«