Tiskane izdaje
V pritličju 1,27 milijona vredne hiše je bivalni del z igralnico, kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo, na drugi strani pa je upravni del. V kleti so kurilnica, skladišča, pralnice in sušilnice. V prvem nadstropju so vse sobe za nastanitev, zgoraj, v mansardi, pa sta še učilnica in mirnejša dnevna soba.
Terase kot nadomestek za vrt
Kot so povedali arhitekti in avtorji prelepega objekta Rok Jereb, Nina Majoranc, Blaž Budja iz podjetja Jereb in Budja arhitekti, so dobili nalogo urediti hišo na majhni površini, zato so v nadstropju oblikovali še terase, kot nekakšen nadomestek za vrt. Na srečo pa je pozneje MOL dala v brezplačno uporabo še zemljišče ob stavbi, kjer bo otroško igrišče. Fasada je iz betonskega in steklenega dela, kar navdaja z občutkom varnosti, so razložili arhitekti. Dodajajo, da se je pri majhnih parcelah potrebno zelo potruditi in sestaviti vse potrebno, da zadosti uporabnosti, estetiki in dobremu počutju. Na podoben način so pred dvema letoma uredili zgradbo varstveno-delovnega centra v Mengšu.
Vodja programa materinskega doma Tina Sterle Novak je povedala, da so presrečni, ker so se lahko po petih letih preselili z nadomestne lokacije v Šiški, uporabnice, ki so pri selitvi pomagale in sodelovale, pa zelo zadovoljne. Blizu je veliko parkovnih površin in miru, kar je zelo primerno okolje. Mame običajno pridejo v dom zaradi materialne stiske, slabe socialne mreže in stanovanjske stiske, pred, med ali pa po postopku razveze zakona. V domu lahko ostanejo leto dni in zelo redko odidejo prej. Ker je vlog za sprejem vedno več kot je prostih kapacitet, njihovo bivanje le izjemoma podaljšajo za največ tri mesece, in še to pod pogojem, če ni nekdo še bolj ogrožen.
Celostna pomoč
Direktorica Centra za socialno delo Ljubljana-Šiška, v okviru katerega deluje program materinskega doma, Tanja Amon je izpostavila pomen takšnega doma v Ljubljani, v katerem bodočim mamicam in mamicam z majhnimi otroki, ki se znajdejo v dolgotrajni socialni stiski in nimajo možnosti bivanja drugje, hkrati pa si prizadevajo izboljšati svoj socialni položaj, nudijo vso potrebno pomoč. Poleg bivanja dobijo tudi vso strokovno podporo, tako da se lahko čim hitreje osamosvojijo in samostojno zaživijo izven materinskega doma. V uporabi imajo še stanovanje na Celovški cesti, kjer je prostor še za dve mami z otroki. Trenutno je v programu nastanjenih sedem uporabnic in 11 otrok, prihodnji teden pa v hišo prideta še dve in bodo polno zasedeni. Povedala je, da imajo sredstva za letošnje delovanje zagotovljena, od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) bodo dobili 85.800 evrov, od MOL 25.000 evrov, od donacij so letos zbrali 10.000 evrov, uporabnice pa bodo prispevale 6000 evrov. Vendar pa to še vedno ni dovolj za pokritje celotnega programa, ker v teh stroških ni zajet znesek najemnin, ki so jih morali plačevati do oktobra za nadomestne prostore v Šiški, zato morajo zelo varčevati. Upa, da bo prihodnje leto bolje, prijavili so se na občinski razpis, čakajo pa še na razpis ministrstva, ki bo pokril financiranje za naslednjih sedem let.
MOL je dala v brezplačno uporabo zemljišče ob hiši
Kot je znano, so program materinskega doma leta 2011 izselili iz namensko zgrajene hiše v Karunovi ulici, ki jo je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) z ljubljansko občino zamenjalo za staro hišo na Jarški; to so podrli in zgradili novo. Občina pa je na Karunovi že pred štirimi leti uredila dva oddelka vrtca Trnovo. V tem času je program materinskega doma deloval na nadomestni lokaciji v Šiški, kjer so morali plačevati najemnino. Ministrstvo je za gradnjo in opremo novega materinskega doma namenilo 1,27 milijona evrov, in bo prostore dalo v brezplačno uporabo, MOL pa je zgradila ograjo in dala v brezplačno uporabo še zemljišče ob stavbi.
Tri milijone za problematiko nasilja v družini
Ministrica za delo Anja Kopač Mrak je povedala, da MDDSZ za vso problematiko nasilja v družini – ki poleg materinskih domov v sedmih mestih, v katerih je 160 mest, vključuje tudi varne hiše, v katerih je 290 mest, in krizne centre –, namenja tri milijone evrov na leto. Tu pa najdejo zatočišče vsi, ki so v največji stiski. Kot je dejala, je v Sloveniji skupaj 430 materinskih domov in varnih hiš. V Ljubljani in okolici poleg materinskega doma v okviru Karitasa deluje še enota materinskega doma Škofljica na Litijski cesti, varna hiša, v Grosuplju pa je krizni center za najmlajše Palčica. Da se lahko udejanji ničelna toleranca do nasilja v družini, pa ni dovolj samo prejšnji mesec sprejeti zakon, ki prepoveduje telesno kaznovanje, temveč jo mora sprejeti tudi družba kot celota, kar pa ni mogoče čez noč. Ministrica ugotavlja, da je socialna stiska družin močno povezana s stanovanjskim problemom, ko je treba plačevati visoke najemnine, socialni transferji, ki jih država namenja tistim v največji stiski, pa niso dovolj visoki. Področje stanovanjske politike v državi je najbolj podhranjeno, ker socialnih stanovanj ni; če jih v Ljubljani kar nekaj je, pa so razlike med občinami zelo velike.
Župan bi gradil neprofitna stanovanja
Župan Zoran Janković je izpostavil, da je v bližini Šmartinski park, in ko bo končana druga faza, bo tam zelo lepo otroško igrišče z igrali tudi za otroke, ki so invalidi na vozičkih; na drugi strani je lep park v Stožicah in mestni sadovnjak. Dejal je še, da kar 90 odstotkov stanovalk iz materinskega doma in varnih hiš, ki prosijo za neprofitna stanovanja, ta tudi dobijo, ker je Javni stanovanjski sklad MOL zelo občutljiv za te potrebe. Tako jim pomagajo, da lažje samostojno zaživijo. Meni pa, da bi s spremembo zakonodaje v parlamentu, ki bi JSS MOL, ki ga zdaj obravnavajo kot nepremičninski sklad, kar pa po županovem prepričanju ni, lahko omogočili, da bi se zadolžil do polovice njegove vrednosti. Tako bi lahko pridobili 100 milijonov evrov posojila za 1500 stanovanj v treh letih, s tem bi lahko rešili vsak drug stanovanjski problem, z neprofitnimi najemninami pa bi posojilo vračali.
