Po petih letih še kar brez statusa reprezentativnosti

Ljubljana – Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) skoraj pet let po ustanovitvi še vedno ni reprezentativna organizacija, zato ni bilo med podpisniki nedavnega dogovora o višini povprečnine z vlado. V združenju pravijo, da to ni velika ovira, a bodo kljub temu v kratkem poskusili s spremembo zakona.

Ljubljana v nasprotju s preostalimi desetimi mestnimi občinami (združenju se je te dni kot zadnji pridružil Maribor) ni članica drugih dveh občinskih združenj, Skupnosti občin Slovenije (SOS) in Združenja občin Slovenije (ZOS), ki imata daljšo zgodovino in dodeljen status reprezentativnosti. Ob ustanovitvi ZMOS je namreč izstopila iz SOS, medtem ko se druge mestne občine za ta korak niso odločile. Toda na MOL pravijo, da dejstvo, da ZMOS nima statusa reprezentativnosti, ni ovira in da je združenje aktivno sodelovalo pri usklajevanju pogajanj o povprečnini.

ZMOS je bil leta 2010 ustanovljen z namenom, da bi bolje predstavljal in uveljavljal interese mestnih občin, ki imajo zaradi svoje velikosti in položaja nekoliko specifično vlogo. Teh interesov namreč v SOS niso mogli dovolj uveljavljati, so poudarjali takrat. Med glavnimi pobudniki ustanovitve je bila prav Ljubljana, ki je iz SOS izstopila, še preden je ZMOS začel delovati.

Za reprezentativnost vsaj 30 odstotkov občin

In zakaj združenju mestnih občin v skoraj petih letih ni uspelo pridobiti statusa reprezentativnosti? Vodja strokovne službe Miloš Šenčur je za Delo pojasnil, da najprej tri leta ni imelo strokovnega sodelavca. Sam se s tem ukvarja od sredine leta 2013. Tako je lani na ministrstvo za javno upravo dal zahtevo, naj izdajo dopolnilno odločbo o statusu reprezentativnosti. Ovira pri tem pa je zakon o lokalni samoupravi, po katerem je »reprezentativno združenje, v katero je včlanjenih najmanj 30 odstotkov občin«.

»Zakon bi bilo treba razlagati z vidika načela enakosti, z vidika neke razumne razlage in z vidika ustavnega koncepta mestne občine. Če zakon beremo dobesedno, združenju mestnih občin ne omogoča podelitve statusa reprezentativnosti, torej ga je treba brati z razumom – da se 30 odstotkov nanaša na navadne občine oziroma na mestne občine,« utemeljuje Šenčur. A odgovora ministrstva ni prejel – kot pravi, pričakovano, saj tam po eni strani preveč dobesedno berejo zakon, po drugi strani pa bi imeli težave z utemeljitvijo negativnega odgovora.

Zato so se na januarski skupščini ZMOS odločili, da bodo do konca februarja pripravili predlog sprememb zakona in jih vložili v zakonodajni postopek. Šenčur pričakuje, da bi bile spremembe, ki bodo združenju omogočale dobiti status reprezentativnosti, lahko sprejete v nekaj mesecih. Če jim ne bi uspelo, imajo še možnost upravnega spora. Pri čemer sogovornik poudarja, da so bile takšne spremembe predvidene že lani, a je zadeva s padcem vlade zastala.

Kakšen pomen ima status

Po zakonu imajo reprezentativna združenja občin mesto v predstavništvih za sodelovanje z državnimi organi ter v mednarodnih organizacijah občin in drugih mednarodnih organizacijah, na primer v odboru regij EU in kongresu lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope. V SOS menijo, da je status reprezentativnosti pomemben dosežek, saj skupnost z njim na mnogo področjih pridobiva nova zakonska pooblastila, na primer mesto v komisiji za pritožbe zaposlenih v občinah po zakonu o javnih uslužbencih, mesto v pogajalski skupini vlade za pogajanja o kolektivnih pogodbah, mesta v delovnih skupinah za pripravo različnih podzakonskih aktov ...

Šenčur priznava, da je pri delu članic bilo razširjeno prepričanje, da če nimaš statusa reprezentativnosti, ne moreš zastopati interesov, a sam je prepričan, da to ne drži. »Nekateri dajejo temu statusu prevelik pomen,« meni. V nekaterih primerih, kot so tudi pogajanja o financiranju občin oziroma o povprečnini, ko podpis sporazuma podpišeta le reprezentativni združenji, pa so pristojnosti ZMOS omejene. Toda pri nedavnih pogajanjih o povprečnini nezastopanost Ljubljane po njegovem ni bila težava, saj so bili »glede stališč vsi razmeroma blizu«. Se pa strinja, da bo ureditev statusa reprezentativnosti združenja v prihodnje pomembna, tudi zaradi teženj po spremembah pristojnosti in dolžnosti občin.