Po pičlem letu spet za direktorico litijske občinske uprave

Dom Tisje se otepa najema (pre)dragih prostorov za starostnike v Šmelcu. Prazni tudi prostori za zagorski VDC.

Objavljeno
14. maj 2015 22.08
SVC
Bojan Rajšek, Litija
Bojan Rajšek, Litija

Litija – Vodstvi občine in podjetja SVC ter javni zavod Dom Tisje še kar niso uskladili pogodbe o najemu prostorov za potrebe institucionalnega varstva starejših v praznem medgeneracijskem središču Šmelc. Zatika se pri višini najemnine, saj 8 evrov za kvadratni meter pomeni 11 evrov dražji oskrbni dan na osebo.

»V tako visoko najemnino ne moremo privoliti,« poudarja direktorica Doma Tisje Vida Lukač, ki te dni pričakuje nov osnutek pogodbe. Pravi, da so leta 2013 podpisali elaborat, v katerem je bila določena cena najema 4,4 evra oziroma dobrih šest evrov na zasedeno posteljo, in pri tem vztrajajo. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja se zanima za nakup 17 oskrbovanih stanovanj, vendar pod pogojem, da se v zgradbi uvede institucionalno varstvo starejših.

Oderuška najemnina

V objektu poleg lekarne je praznih še 200 kvadratnih metrov prostorov za varstveno-delovni center, ki naj bi jih prevzel javni zavod VDC iz Zagorja. Vršilka dolžnosti direktorice Špela Režun meni, da s prevzemom enote v Litiji ne bi mogli zagotoviti niti kakovostnega niti gospodarnega delovanja. Težava je najemnina, ki bi jo morali plačevati litijski občini in bi znašala od 13 do 15 evrov za kvadratni meter brez stroškov. Režunova pojasnjuje, da bi bil oskrbni strošek za uporabnika v dislocirani enoti v Litiji v primerjavi s stroškom v VDC Zagorje trikrat višji, približno 70 evrov na oskrbni dan. Po njenem prepričanju bi lahko v Šmelcu uredili zaposlitveni center, ki ga v Zasavju še ni.

O kreditih bi se spet pogajali

Potem ko je občinski svet za dokapitalizacijo nasedle družbe SVC letos že namenil tri milijone evrov in je bil februarja podpisan sporazum z NLB in Delavsko hranilnico o odplačevanju dolgov, v podjetju ugotavljajo, da 136 tisoč evrov mesečnih obveznosti ne zmorejo več. Zato je direktorica Tatjana Kržišnik že zaprosila NLB za vnovičen reprogram obveznosti. SVC dolguje NLB devet milijonov evrov, Delavski hranilnici pa poldrugi milijon. Podjetje ne more izpolnjevati tekočih obveznosti do dobaviteljev in nima denarja niti za vzdrževanje. V NLB nam ni uspelo izvedeti, ali bodo Kržišnikovi in litijskemu županu Franciju Rokavcu priskočili na pomoč.

Komisiji se je vtisnila v spomin

Kržišnikova se je nedavno prijavila za direktorico občinske uprave (bila je edina kandidatka), saj očitno noče več biti prva dama SVC, ki se utaplja v dolgovih. Člana komisije za izbirni postopek Matija Habe in Blaž Zarnik sta sklenila, da je ne bosta vabila na pogovor, ampak bosta njeno usposobljenost presodila glede na dokumentacijo in svoje izkušnje z njo, saj sta jo kot direktorico dobro spoznala. Kržišnikova je namreč občinsko upravo vodila že od leta 2007 do lani. Takrat je po vsem sodeč zelo dobro sodelovala z ljubljansko odvetniško pisarno Ksenije Ocvirk, saj je tej občina med letoma 2009 in 2014 za odvetniške storitve plačala kar 151 tisoč evrov. Kržišnikovo smo zaprosili za razloge za njeno odločitev, vendar nam ni odgovorila. Župan sicer še ni podpisal sklepa o njenem imenovanju.