Po praznikih nikar po Tivolski cesti

Ljubljana – V torek po velikonočnih praznikih bodo zaradi komunalne prenove za ves promet zaprli Gosposvetsko cesto in Dalmatinovo ulico. Ker bo zato treba preusmeriti 13 prog mestnega avtobusnega prometa, je na Tržaški, Bleiweisovi, Tivolski, Celovški, Trgu OF, Dunajski in Slovenski pričakovati daljše zastoje. In to kar tri mesece, saj bo zapore predvidoma konec šele 30. junija.

Poleg prometa iz viške, šišenske, bežigrajske in moščanske smeri, ki je povezan z dnevnimi migracijami, bodo imeli precej težav tudi dostavljavci, stanovalci ter lastniki in najemniki lokalov v okolici zapore. Zadnjim se lahko zgodi, da se jim bodo zaradi zapore močno zmanjšali prihodki.

Tomaž Maher z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo pravi, da so na občini skupaj z izvajalci del razpravljali, ali je bolje Gosposvetsko in Dalmatinovo prenavljati pod delno ali popolno zaporo, na koncu pa so se skupaj odločili, da je popolna gospodarnejša in hitrejša rešitev. Da bi najprej uredili Gosposvetsko in zatem še Dalmatinovo, po njegovem niti ne bi bilo smiselno, saj med zaporo prve enosmerna Dalmatinova nima nobene prometne funkcije. Sporen se mu ne zdi niti načrt, ki na Gosposvetski med križiščem s Celovško cesto in Župančičevo ulico predvideva opustitev enega voznega pasu proti centru, v nasprotni smeri pa desnega zavijalnega pasu na Tivolsko cesto, da bi dobili dodatne površine za pešce in kolesarje. Gosposvetska in Dalmatinova izgubljata lokalni tranzitni pomen za motorni promet od Šiške do Most in obratno, zato ne vidi potrebe po povečevanju prepustnosti prometa. Povečanje površin za pešce, kolesarski ter mestni javni promet pa je po njegovem dobrodošlo.

Postajališči LPP dodatna obremenitev

Odločno pa nasprotuje predvidenim začasnim postajališčem mestnega avtobus na Tivolski, saj bi z njimi poslabšali pretočnost zaradi obvoza še dodatno obremenjenega odseka te ceste. Postajališče Bavarski dvor po njegovem mnenju lahko zadostno pokrije območje Vošnjakove, Kersnikove in Gosposvetske. Kot je dejal, obnove cest niso mogoče brez začasnih prometnih težav in z njimi se ne srečujemo le v Ljubljani, temveč povsod po svetu, samo da tam problemov ne napihujejo.

Martin Horvat iz Mestnega muzeja Ljubljana nam je povedal, da so pri dosedanjih arheoloških izkopavanjih na Gosposvetski zaradi izjemnih najdb na velikem rimskem pokopališču potrebovali 60 delovnih dni za njihovo odstranitev. Ker bodo gradbišče zdaj preselili na drugo stran ceste in v Dalmatinovo ulico, bi po njegovih izračunih za izkopavanja zadostovalo 40 delovnih dni, če jim ne bo nagajalo vreme. Zaradi kratkega roka zapore bodo povečali ekipe arheologov. V obeh ulicah pričakuje podobne najdbe iz rimskega obdobja, še najmanj v križišču s Slovensko cesto. Emonska pokopališča so bila namreč ponavadi umeščena na obeh straneh glavne ceste.

Izvajalci o kratkih rokih

V pogovoru z enim od delovodij na gradbišču Gosposvetske cesti smo zvedeli, da se mu zdi trimesečni rok za izvedbo arheoloških in komunalnih del precej kratek, saj so zdajšnjo delno cestno zaporo postavili že pred več kot pol leta. Približno štiri mesece so zaradi slabih vremenskih razmer porabili za izkope in arheologijo, šele zadnja dva meseca pa so lahko delali komunalni delavci. Uredili so primarno kanalizacijo na Gosposvetski in nanjo priključili Vošnjakovo in Kersnikovo ulico, zdaj pa morajo odstraniti še pločnik ob hišah in lokalih, na komunalne vode priključiti hiše, zasaditi drevesa in urediti javno razsvetljavo.

Popolna zapora Gosposvetske in Dalmatinove jim bo omogočila dokončanje vseh del; na koncu jih čaka zamudno polaganje 1200 kvadratnih metrov granitnih plošč po vozišču in tlakov okoli obojestranskega drevoreda, na pločniku in kolesarski stezi. Vzporedno z deli na Gosposvetski bodo v Dalmatinovi razkopali še odsek od križišča s Slovensko do križišča z Miklošičevo in ga prepustili arheologom. Prenovili bodo komunalno infrastrukturo, zgradili novo cesto z drevoredom med bočnimi parkirnimi prostori in dodali kolesarsko stezo, ki bo po novem obojestranska. Nazadnje pride na vrsto križišče med obema ulicama na Slovenski. Arheologi in gradbinci bodo tam delali pod delno zaporo, tako da bo lahko ves čas v omejenem obsegu tekel javni promet po Slovenski cesti. Čeprav so se izvajalci gradbenih del zaradi kratkega roka za izvedbo že okrepili z dodatnimi 50 delavci, ne kaže pozabiti, da sosledje posameznih del ne omogoča prehitevanja. Še huje pa je, ker nanje pritiskajo lastniki ali najemniki tamkajšnjih lokalov, ki že zdaj trpijo zaradi polletne delne zapore in hočejo še krajše roke. Eden od njih veleva, da mora biti do 1. junija cesta prevozna, vsa druga dela pa da potem lahko izvajajo do septembra. Ker bodo traso na obeh koncih Gosposvetske razkopali od vrat do vrat, bo lastnikom ali najemnikom lokalov in njihovim strankam dostop omogočen le iz začelja oziroma čez gradbišče. To bo za vse zelo naporno in nevarno, a če hočejo delati hitro, je to edina rešitev, je dejal delovodja.

Obupani lastniki lokalov

Stanovalci, lastniki in najemniki lokalov ob Gosposvetski, ki imajo zaradi delne zapore že od lani otežen dostop, zadnji pa za 20 do 70 odstotkov manjše prihodke, se nove, tokrat celo popolne zapore ne veselijo. Mnogi menijo, da bi morali dela še naprej izvajati pod prometom oziroma z delnimi zaporami. Posamezni lastniki lokalov razmišljajo celo, da bi jih zaradi premajhnega obiska in prihodkov začasno zaprli. Tistim, ki niso lastniki, pa grozi celo propad, saj jim ne občina ne zasebni lastniki doslej niso ponudili znižanja najemnine. V pogovoru z lastnico butika blizu Evrope smo zvedeli, da ji je promet že med delno zaporo upadel za 70 odstotkov in da bo zdaj lokal najverjetneje kar zaprla. Jezi jo, da jih o začetku in dolžini zapore ni nihče posebej obvestil. Zahtevali so pogovor pri županu Jankoviću, a brez uspeha. Tam bi mu povedali, je dejala sogovornica, da hočejo dostop do svojih lokalov in stanovanj, da so se zaradi dosedanjih del na hišah že pojavile razpoke, da delavcev kljub lepemu vremenu velikokrat sploh ni bilo na gradbišču ali pa so večinoma nehali delati že ob 15. uri tudi takrat, ko je bil dan že daljši. Nad (pre)dolgo prenovo niso nič bolj navdušeni niti v drugih lokalih. Izjema je le restavracija Figovec. Tam posledic zapore ne čutijo, saj so njihovi gostje okoliški uslužbenci, ki k njim, tudi kadar ni zapor, prihajajo večinoma peš. Je pa veliko lokalov že dlje časa tudi praznih.