Po več kot desetletju nov dom za starostnike

Ljubljana – Po več kot desetletju se v Ljubljani obeta gradnja novega doma za starejše občane. V teku je namreč javni natečaj za Dom za bivanje ob Regentovi ulici, ki ga je skupaj z arhitekturno zbornico razpisal Dom upokojencev Center. V skupnosti socialnih zavodov pa se sprašujejo o smiselnosti investicije, ki bo prispevala le kakih 70 postelj.

»Ljubljana se danes srečuje s problemom pomanjkanja prostora za nastanitev svojih starejših meščanov ter oseb, obolelih za demenco, v institucionalno varstvo. Statistika kaže, da je več kot 80 odstotkov meščanov Ljubljane prisiljenih zapustiti svoje mesto in se naseliti v nezasedena mesta institucionalnega varstva na obrobju Slovenije,« je v natečajni dokumentaciji zapisalo vodstvo Doma upokojencev Center.

Da je v Ljubljani primanjkljaj pri oskrbi starostnikov največji, potrjujejo tudi podatki skupnosti socialnih zavodov o prostih mestih v domovih za starejše po državi in prošnjah za sprejem. V glavnem mestu so se zadnja leta sicer odpirali novi domovi za starejše in oskrbovana stanovanja, a večinoma zasebni, kjer so cene precej višje kot v javnih. Kar zadeva javne domove, je bila zadnja večja investicija dom za starejše občane na Fužinah, ki je bil ustanovljen leta 2005.

Načrtujejo do 70 postelj

Zemljišče v križišču severne obvoznice in Regentove, kjer je predvidena gradnja Doma za bivanje, je Dom upokojencev Center lani kupil na javni dražbi od mestne občine. Gre za skoraj 3000 kvadratnih metrov veliko zemljišče, kjer so danes vrtički, po občinskem prostorskem načrtu pa so tu predvidene stanovanjske površine za posebne družbene skupine. Prostorski ureditveni pogoji dopuščajo gradnjo ene kletne etaže in trinadstropnih objektov.

Pripravljavci arhitekturnih rešitev morajo na lokacijo umestiti prostore za tri skupine starejših uporabnikov, ki potrebujejo socialno varnost in pomoč drugih: uporabnike klasičnega institucionalnega varstva za starejše, uporabnike, ki so zboleli za demenco, in najemnike oskrbovanih stanovanj. Kot pravi vodstvo Doma upokojencev Center, je predvidena zmogljivost največ 70 uporabnikov. Razpisna dokumentacija določa, da morajo natečajniki v objekt umestiti najmanj dve enoti s po največ 12 posteljami za stanovalce z demenco in najmanj eno enoto za druge starejše občane (za 20 stanovalcev v eno- in dvoposteljnih sobah). Število oskrbovanih stanovanj, ki naj bi bila velika 35 kvadratnih metrov, je stvar natečajne rešitve. Razpisna dokumentacija predvideva še prostore za bife, frizerja, pedikuro, knjižnico, fizioterapijo ...

Destigmatizacija dementnih

»Kot vodstvo smo se zavedali, da tehnična rešitev objekta ne sme biti grajena zunaj okvirov predpisanih minimalnih tehničnih standardov, vendar bo programska ureditev temeljila na povezanosti vseh uporabnikov, naseljenih znotraj v zavodu in zunaj v okolici, kar je znano pod imenom 'prebivalci iz iste ulice'. Programska vsebina bo usmerjena tudi k ozaveščanju, destigmatizaciji in premagovanju stereotipov o starostnikih na splošno, s posebnim poudarkom na obolelih za demenco in njihovih družinah,« so zapisali v Domu upokojencev Center, kjer dodajajo, da program upošteva načela resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2013–2020.

Natečajne elaborate zbirajo do sredine julija. Zmagovalna urbanistična in arhitekturna rešitev bo nagrajena z 9000 evri in pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije. Pričakujejo, da bodo najboljšo natečajno rešitev dobili septembra in da bodo gradnja in vse druge aktivnosti zaključene konec leta 2019. Dom na Regentovi bi tako odprl vrata uporabnikom že januarja 2020.

Celotna vrednost gradbeno-obrtniških in instalacijskih del je v razpisni dokumentaciji omejena na štiri milijone evrov. Kot pravi vodstvo Doma upokojencev Center, imajo zagotovljen del lastnih sredstev, za preostala se še pogovarjajo z različnimi potencialnimi investitorji. »Predvsem si želimo pomoči ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je prav tako prepoznalo potrebo po tovrstni obliki skrbi za starejše meščane.« Manjši del sredstev pričakujejo tudi iz donacij.

V mestnem okolju praviloma večji domovi

Čeprav gre po dolgih letih za prvi novi javni dom v Ljubljani, so v skupnosti socialnih zavodov do načrtov kritični. Kot je dejal sekretar skupnosti Jaka Bizjak, odprtje novega doma z manj kot sto posteljami ne bo prispevalo k reševanju problematike pomanjkanja kapacitet. »Leta 2015 sta se v širši okolici Ljubljane odprla dva domova s po 150 posteljami, na Škofljici in v Cerkljah na Gorenjskem, pa se ni niti opazilo. Sprašujem se, kaj država kot ustanoviteljica nekega zavoda misli, ko se odloči za gradnjo tako majhnega objekta. Ali ne bi bilo bolj smiselno, da se dopolnijo in izboljšajo obstoječe zmogljivosti? V mestnem okolju se načeloma gradijo malo večji domovi,« pravi Bizjak.

V skupnosti že dolgo opozarjajo, da je v urbanih središčih velika potreba po novih mestih, zlasti v Ljubljani. »V Ljubljani sicer veliko ljudi daje prošnjo na zalogo, pozna se tudi, da nekateri domovi veliko delajo z okoliškimi stanovalci, ki tja hodijo na aktivnosti, prireditve, druženje ali samo v bife in imajo že neko socialno mrežo,« pravi Bizjak in pojasnjuje, da več kot tri tisoč aktualnih prošenj v organizacijski enoti ZZZS Ljubljana (ta zajema osrednjeslovenske občine, vključno z Idrijo, Kočevjem, Litijo, Hrastnikom in Trbovljami) ne pomeni, da bi vsi ti takoj želeli v dom. »Prošnje so različne, tako kot so proste postelje različne. Nekateri si želijo enoposteljno sobo in potrebujejo le osnovno oskrbo in takšni najtežje dobijo mesto, ker imajo drugi prednost.«