Po zasebne partnerje tudi v tujino

Ljubljana – Občina še naprej išče interesente za obsežen projekt energetske prenove javnih objektov. Projekt so predstavili tudi v tujini in pravijo, da je bilo zanimanja veliko. V enem od slovenskih podjetij, ki jih zanima sodelovanje v javno-zasebnem partnerstvu, pa Energetika Ljubljana pravkar povečuje lastniški delež.

Razpis za javno-zasebno partnerstvo (JZP) bo občina objavila šele v drugi polovici leta, predvidoma septembra, je povedala energetska upravljavka ljubljanske občine Alenka Loose. Zdaj po različnih sklopih stavb, ki potrebujejo energetsko prenovo, objavljajo pozive morebitnim investitorjem, ki bi sodelovali v JZP. S kandidati, ki bodo izkazali zanimanje, bodo opravili pogovore in tudi na podlagi njihovih predlogov oblikovali razpisne pogoje.

Slovenska kandidata

Na poziv za prvi sklop objektov sta se lani javili dve podjetji, Eltec Petrol in GGE. Prvi sklop je zajemal 29 objektov (enote vrtcev, dve osnovni šoli in Mestno gledališče ljubljansko). Konec leta je občina objavila še poziv promotorjem za drugi sklop, ki zajema 40 javnih objektov: poleg vrtcev in šol tudi več športnih objektov (na primer kopališče Tivoli, Halo Tivoli, dvorano Krim), več enot zdravstvenega doma, stavbe, kjer imajo sedeže oddelki mestne uprave (med drugim Kresijo), nekatere knjižnice in Ljubljanski grad. Najprej je bilo predvideno, da bodo prijave za sodelovanje pri obnovi zbirali do konca januarja, a so nato rok podaljšali za mesec dni. Kot je pojasnila Loosejeva, so rok za oddajo promotorskih vlog podaljšali zaradi »velikega interesa potencialnih ponudnikov iz tujine«. Projekt Energetske obnove Ljubljane (EOL) so namreč predstavili na energetski konferenci ESCO (Energy Service Company) Europe, ki je bila januarja v Milanu.

Skupno projekt EOL zajema 132 objektov, ki so v lasti občine ali njenih institucij in so glede na energetsko potratnost in potrebne ukrepe razdeljeni v štiri sklope. Objekte bi obnovili po načelu energetskega pogodbeništva, pri katerem se investicija v energetsko učinkovitost v daljšem obdobju povrne iz prihranjenih stroškov za energijo. Zasebnik, ki ga bo občina izbrala na razpisu (lahko bi jih bilo tudi več), bo prevzel izvedbo in financiranje različnih ukrepov za energetsko učinkovitost, po izvedbi katerih bodo stroški stavbe za oskrbovanje z energijo bistveno manjši. S temi prihranki bi si nato v daljšem obdobju poplačal investicijo, po izteku pogodbenega obdobja pa bi občini ostal energetsko saniran objekt in nižji stroški zanj.

A kot smo že pisali, je trg energetskega pogodbeništva pri nas še razmeroma slabo razvit. Zato ni presenetilo, da je MOL na prvi poziv dobila le dve vlogi o zainteresiranosti. Kar je malo, predvsem z vidika obsežnosti projekta, saj naj bi za obnovo vseh mestnih stavb, vključenih v načrt, zasebniki po ocenah vložili okoli 30 milijonov evrov.

Eltec Petrol je družba, ki jo je leta 2011 kupil Petrol (danes je edini lastnik) in se na spletni strani predstavlja kot največje in najizkušenejše slovensko podjetje ESCO. Med referenčnimi projekti celovite energetske sanacije navajajo pokriti olimpijski bazen v Kranju, ŠRC Golovec v Celju, dva objekta Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, OŠ Predoslje v Kranju ... Podjetje je leta 2013 ustvarilo slabih 20 milijonov evrov prihodkov in okoli 700 tisoč evrov dobička.

Energetika večinski lastnik

Družba GGE ima krajšo zgodovino, leta 2011 sta jo ustanovila Gorenje in Geoplin, še istega leta pa je vanjo vstopilo javno podjetje Energetika Ljubljana. Danes imajo tretjinske deleže, kar pa naj bi se kmalu spremenilo. Družba je namreč pred časom na družbenike naslovila pobudo za dokapitalizacijo. V Geoplinu so se odločili, da pri tej ne bodo sodelovali. Tako je bila sprejeta odločitev, da bo Energetika Ljubljana odkupila polovico poslovnega deleža Geoplina in s tem postala 50-odstotna lastnica osnovnega kapitala. Z nakupom se je pred tedni strinjal svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana (ta je edini lastnik Energetike). Kot so sporočili iz Energetike, postopki za odkup pravkar potekajo. Vrednost polovičnega deleža Geoplina je bila ocenjena na 168.166 evrov. Podjetje je imelo leta 2013 slabe 4 milijone evrov prihodkov in okoli sto tisočakov dobička.

Nominacija, ki je ni

GGE ima po bazi Gvin nizko bonitetno oceno D2+. V Energetiki povečanje poslovnega deleža utemeljujejo: »GGE je danes prepoznavna po kvalitetno izvedenih projektih energetske optimizacije, kjer so ustvarjeni občutni prihranki pri stroških za energijo. Kvaliteto in inovativnost ponujenih energetskih rešitev je prepoznala tudi strokovna javnost – družba je bila v letu 2013 nominirana za sustainable energy award evropske komisije in obenem nagrajena za najboljši projekt na področju obnovljivih virov energije (projekt toplotne črpalke z izkoriščanjem energije morja v GH Bernardin). Posluje v skladu z najvišjimi standardi na področju upravljanja energije.«

A družbo smo brez uspeha iskali med nominiranci za nagrado, objavljenimi na spletni strani EUSEW (EU Sustainable Energy Week). Kot je dejal direktor GGE Luka Komazec, so bili s projektom »zamenjave razsvetljave po modelu EPC v skupini Gorenje« uvrščeni v širši izbor, zato jih ni mogoče najti na končnem seznamu 30 nominirancev.

Komazec je še pojasnil, da je bil predlog za dokapitalizacijo lani podan v skladu s strateškim načrtom 2014–2018 zaradi širitve podjetja na hrvaški in srbski trg in ni bil povezan s projektom EOL. »Ali se bo družba GGE prijavila na morebitni razpis, je odvisno od tega, ali bo razpisani projekt ekonomsko zanimiv,« je dejal. V Energetiki pa pravijo, da bi »tovrstno aktivnost zagotovo podprli, saj je izvedba ukrepov na področju energetske sanacije stavb nujna za doseganje potrebnih prihrankov energije«.