Pod krinko v taksiju: Od Stožic do centra 22 evrov

Nekateri taksisti imajo nočno tarifo, ko pa o tem povprašamo podjetja, za katera delajo, o tem ne vedo nič.

Objavljeno
16. september 2013 22.50
Taksisti pred dvorano Stožice 16. Septembra 2013.
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Mojca Zabukovec, Ljubljana
Ljubljana – Čeprav je od avgusta v veljavi mestni odlok, ki določa, da je najvišja cena za kilometer vožnje s taksijem evro in pol, najvišja cena startnine pa dva evra, tega nekateri taksisti ne upoštevajo. Za vožnjo od stožiške dvorane do hotela Lev smo plačali celo 22 evrov.

Namen mestnega odloka, ki določa najvišje cene za taksistoritve, je preprečiti oderuško zaračunavanje, so ob njegovi potrditvi 8. julija dejali na ljubljanski občini. Ko smo v četrtek zvečer, ko je bila v stožiški dvorani košarkarska tekma med Slovenijo in Italijo, pod pretvezo, da smo navijači iz tujine ali zunaj Ljubljane, naključno sedli v štiri taksije, smo ugotovili, da nekateri taksisti z odlokom določenih cen ne spoštujejo.

Dva taksista sta nam za pot od ljubljanske avtobusne postaje do stožiške dvorane zaračunala osem evrov, še eden za pot med Stožicami in Kongresnim trgom 15 evrov, četrti pa za razdaljo med stožiško dvorano in hotelom Lev v središču mesta kar 22 evrov. Ko smo zadnja dva vprašali, zakaj je cena tako visoka, sta dejala, da je to nočna tarifa. Na vprašanje, ali ta velja za vse taksiste v Ljubljani, je bil odgovor pritrdilen. Na računu, ki sta ga dva izdala, dva pa ne, piše, da nas je »dodatek« stal pet evrov.

Izmišljeni dodatki, stvarni evri

V Taxi društvu Ljubljana, kot zatrjuje njegov predsednik Fuad Mustafić, ne zaračunavajo nobenih dodatkov, niti nočne tarife nimajo. Po njegovih besedah je tako tudi v večjih taksipodjetjih. Uradno naj bi bilo tako tudi v manjših. Ko smo poklicali v podjetje, kjer dela taksist, ki nam je zaračunal dodatek na nočno vožnjo, so povedali, da dodatkov nikoli ne zaračunavajo in da nimajo nočne tarife.

Odlok o taksiprevozih ne določa cen morebitnih dodatkov. Mustafić je pojasnil, da so tistega dne, ko so se predstavniki večjih taksipodjetij sestali s predstavniki občine glede določitve najvišje cene, »na dodatke pozabili«. So pa taksisti, kot dodaja Mustafić, občino naslednjega dne na to opozorili in predlagali, naj se z odlokom prepove zaračunavanje dodatkov, a so jim z MOL sporočili, da vsebina odloka ostaja, kakršna je.

MOL: Nadzor ni v naši pristojnosti

V odloku pa so predvidene kazni za kršitelje najvišjih cen, in sicer se z globo 1200 evrov kaznuje taksistični prevoznik kot pravna oseba, samostojni podjetnik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z določeno maksimalno postavko, medtem ko se s 400 evri kaznuje odgovorna oseba. Na občini pojasnjujejo, da podatkov o kršitvah nimajo, ker da nadzor mestnega odloka ni v njihovi pristojnosti. Ker taksislužba ni javna, še pravijo, je tudi ne morejo nadzirati. Po njihovem je za to pristojen tržni inšpektorat.

Na tržnem inšpektoratu pa pojasnjujejo, da sami niso pristojni za nadzor odloka o taksiprevozih, ampak je ta v pristojnosti mestnega inšpektorata. Sami opravljajo zgolj nadzor označevanja cen in izdaje računov. Letos so tako v Ljubljani opravili šestnajst pregledov, v trinajstih niso ugotovili kršitev, v dveh primerih taksist za opravljeno storitev ni izdal računa, v enem primeru pa ni imel cenika na vidnem mestu.

Kot so še sporočili, mora imeti taksist vse storitve, ki jih zaračunava, označene v ceniku, tega pa na vidnem mestu v vozilu. Če zaračuna dodatek, ki ga ni v ceniku, gre za kršitev zakona o varstvu potrošnikov. Na tržnem inšpektoratu svetujejo, naj uporabnik poda prijavo na mestni inšpektorat. V primeru, da taksist ne izda računa, se je treba obrniti na Davčno upravo RS, če pa taksist storitev nima ustrezno označenih v ceniku, naj uporabnik taksistoritve pošlje prijavo na tržni inšpektorat.

»V prvi vrsti je kriva država«

Predsednik najstarejšega taksidruštva pri nas Mustafić nad kaotičnimi razmerami ni presenečen. Po njegovem je kriva občina, v prvi vrsti pa država, ki še zdaj ni spisala »jasnega in transparentnega zakona, ki bi določal, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko vozi taksi«, hkrati pa ne izvaja nadzora, čeprav se po besedah Mustafića sama zaveda, da jih med taksisti veliko dela na črno in večinoma prav ti postavljajo oderuške cene. »Lahko sklepamo, kaj bi bilo, če na cestah ne bi bilo policije. Tukaj je enako,« je prepričan. Hkrati opozarja, da vseh taksistov ne gre metati v isti koš.

Kaj pa lahko naredi uporabnik taksija v primeru, da je ogoljufan? »Naj se obrne na MOL ali zvezo potrošnikov. Najbolje pa je, da taksista predhodno vpraša za ceno in ali računa tudi kakšne dodatke. Če je znesek previsok, naj raje sede v drug taksi,« še pravi Mustafić.