Tiskane izdaje
Ljubljana – Kdor se je včeraj po čudnem naključju z živahne Slovenske ceste pri Figovcu spustil po stopnicah, je bil priča improviziranemu plesno-glasbenemu nastopu, ki je za trenutek k življenju obudil podzemno mesto duhov, v katero se je zadnja leta spremenil podhod Ajdovščina. Četudi občina že dolgo trdi, da bo pasažo spet oživila.
Na podhod Ajdovščina, ki so ga po dolgi gradnji končali leta 1976, imamo tisti, ki smo mladost preživeli v središču mesta, še živ spomin. »Gremo v labirint!« smo vpili čez Leninov park in se po tekočih stopnicah spustili po najboljši borovničev sladoled s čokoladnim prelivom v mestu. Ko so se kolesca kotalk z grobega asfalta zapeljala po gladkem marmorju, smo lahko neslišno švigali mimo nakupovalcev. Ko se je nabralo nekaj žepnine, pa smo vznemirjeni vstopili v papirnico s pisanimi radirkami, svinčniki ter najlepšimi šolskimi zvezki, kar jih je videlo pionirčkovo oko.
Ta spomin iz osemdesetih danes bledi ob pogledu na prazne in prelepljene izložbe v prepišnem, mračnem podhodu, v katerega redkokdo zaide. V kotu sameva kavomat, nekdanji bar s sladoledom je zaprt, stekleni paviljonček, kjer je bila papirnica in pred tem cvetličarna, je prazen, v izložbi med kartonastimi škatlami stoji zaprašena miza za biljard, v velikem prostoru nekdanje Tkanine zamolklo odmeva od praznih sten. Le ključavničarstvo in čevljarstvo Belič z rdečim zaobljenim pultom je prav tako kot v spominu.
Zanimanje za film
Z ureditvijo Slovenske ceste v območje za vse je podhod izgubil svoj prvotni namen. Še bolj očitno je postalo, da je potreben vsebinske osvežitve. In čeprav je občina že poleti 2013 naročila arhitekturno-urbanistično študijo prostorov z načrtom, da se na delu med Figovcem in Metalko zgradi mestni kino oziroma minipleks, se do danes ni še nič spremenilo.
Pobuda za ustanovitev »ustvarjalnega kulturnega središča za vse generacije, s poudarkom na raznolikosti programov«, ki predvideva tri manjše kinodvorane in eno večjo, je prišla od Kinodvora, ki ima od odprtja leta 2008 nenehno rast obiska, kar kaže na veliko zanimanje za filmsko ponudbo v mestu. V zadnjih petih letih se je število projekcij povečalo za 40 odstotkov, obiskalo pa jih je tudi 44 odstotkov več gledalcev. Z njihovim sistematičnim osredotočanjem na filmsko vzgojo in privabljanjem mladega občinstva se je posebej povečal obisk programa za otroke Kinobalon. Lani si je 1892 projekcij v Kinodvoru ogledalo kar 120.119 ljudi. Ker so v Kinodvoru (z 218 sedeži) že zdavnaj presegli prostorske zmogljivosti, so se začeli ozirati onkraj svoje male dvorane na Kolodvorski.
Po tehtanju med različnimi možnostmi v zadnjih letih (ponovno odprtje kina Komune, prevzem kinokluba Vič oziroma kina Bežigrad) se jim je vedno bolj zdela smiselna ustanovitev novega umetniškega minipleksa v središču Ljubljane. »Prepričani smo, da je danes, tudi glede na evropske in svetovne kinematografske trende, najbolj smotrna prav možnost minipleksa, ki bi mestnemu središču prinesla predvidoma 150.000 novih obiskovalcev rednega programa ter 25.000 novih obiskovalcev šolskih predstav in dodatno festivalsko publiko. Prepričani smo, da je pridobitev novih prostorov za kinodvorane vitalnega pomena za uspešnost kontinuirane filmske dejavnosti ter vzpostavitev stabilnih temeljev filmske vzgoje in izobraževanja, ki sta dolgoročno ključni porok pri zagotavljanju filmskega občinstva,« je povedala direktorica Nina Peče v predstavitvi strategije Kinodvora za obdobje 2016–2020, ki so jo svetniki soglasno podprli na zadnji novembrski seji mestnega sveta.
Širši nabor dejavnosti
Pasaža, v kateri je dopustna ureditev minipleksa, je omenjena tudi v novembra sprejetih spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prostorskem načrtu, kjer pravijo: »V teku je obnova Slovenske ceste, ki na odseku med Šubičevo in Gosposvetsko cesto ukinja osebni motorni promet in načrtuje ureditev širšega javnega prostora z drevoredom, med drugim prostor za prireditve na tlakovanem prostoru pri Figovcu. Na tem delu območja z namensko rabo 'parki in površine cest' je v naravi že izvedena ploščad, zato se v tem delu opredeli nova enota urejanja prostora z namensko rabo 'druge prometne površine'. Dopolnijo se določila podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev, s katerimi se omogoča širši nabor dejavnosti in ureditve za potrebe mestnega kina.«
Podhod v breme mesta
Idejo o minipleksu s štirimi kinodvoranami s skupno okoli 700 sedeži, preddverjem, kavarno, morda restavracijo, knjigarno, galerijo in otroškim kotičkom (kot predlaga Kinodvor) so pretehtali arhitekti iz biroja Scapelab, ki so zasnovali tudi prenovo Slovenske ceste. »Ugotovili smo, da je podhod mogoče razmeroma enostavno spremeniti v butični multipleks – višina prostora je primerna, prav tako raster podpornih stebrov, vhoda pa sta pomembna elementa ploščadi pred Metalko,« je povedal Jernej Šipoš, član projektne skupine, ki je svojo idejno zasnovo predstavila že lani. »Pri projektu umestitve mestnega kina v podhod Ajdovščina smo upoštevali reklo, da je najbolj 'zelena' stavba tista, ki je že zgrajena. S tako ponovno uporabo in regeneracijo obstoječih struktur udejanjamo trajnostne principe v razvoju mesta – namesto novogradenj na preobremenjenih območjih izkoriščamo prostore, ki ne najdejo pravega namena in rabe.« Tak je tudi podhod Ajdovščina, ki je postal neuporaben »in z neizkoriščenimi prostori pomeni breme za mesto«, so povedali na Scapelabu, kjer se strinjajo, da bi bil mestni kino pod prenovljeno Slovensko cesto »nova programska atrakcija, ki bi v sicer prazen prostor ploščadi Metalke in parka Ajdovščina privabila nov urbani utrip ravno ob urah, ko je ta del mesta najbolj opustel in prazen«.
Projekt minipleksa je torej s programsko-vsebinskega in arhitekturnega vidika premišljen in dorečen, pa vendar se od leta 2013 ni še nič zgodilo. Na 2500 kvadratnih metrih, kjer naj bi se raztezal minipleks, zdaj stoji približno deset prostorov, ki imajo vsak svojega lastnika. Občina ima od tega v lasti dva poslovna prostora v skupni izmeri 37,81 kvadratnega metra. Preostale lastnike bo torej najprej morala prepričati, da ji svoje nepremičnine prodajo »skladno z veljavno zakonodajo«, kot so povedali na MOL. Koliko občinskega denarja nameravajo nameniti za odkup prostorov, niso specificirali.
Vsak ima svoje načrte
Kot nam je uspelo izvedeti, se za zdaj občina na lastnike še ni obrnila. »Pred leti se je oglasila neka gospa z MOL in vprašala, ali imamo namen svoj prostor prodati. Odgovoril sem, da ne, potem pa z občine ni bilo več nikogar,« je povedal Boštjan Belič, lastnik z najdaljšim stažem v podhodu – ključavničarstvo je odprl leta 1978. »Sicer trgovine ne nameravam prodati, bom pa počakal, da občina sporoči svojo ponudbo,« je dodal. Čeprav se zdi, da se drugim lastnikom ne mudi z oddajanjem lokalov (očitno je ceneje, da so prazni), pa imajo nekateri vseeno svoje načrte s podhodom. Potem ko se je skupina glasbenikov več let neuspešno trudila v nekdanjih prostorih Tkanine v lasti Franca Gajška urediti jazz klub, naj bi se po neuradnih podatkih tam v kratkem odprla galerija.
Z občine so nam sporočili, da se bodo z lastniki o cenah odkupa začeli pogovarjati v prihodnjem letu. Še prej morajo namreč počakati na izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta, ki je podlaga za nadaljnje pridobivanje dokumentacije. Po idejni zasnovi studia Scapelab bodo v dokumentu uradno predlagane tudi arhitekturno-prostorske rešitve, na temelju katerih bodo določili vrednost projekta. Očitno bo mesto še nekaj časa brez minipleksa, saj tudi v občinskem proračunu leta 2016 za ta projekt ni predvidenega denarja.
