Podpora ljubljanskim brezdomcem bogata, a je denarja vse manj

Ljubljana – Podpora brezdomnim je v glavnem mestu najbolj prepoznavna po časopisu Kralji ulice. A brezdomci, ki si aktivno iščejo nov dom in službo, ter tisti, ki jim pri tem pomagajo, se ukvarjajo še s številnimi drugimi projekti. O teh najbrž največ ve predsednik društva Kraljev ulice Bojan Kuljanac.

Resda so najbolj znani po prodaji revije, ki so jo začeli izdajati leta 2005, vendar to še zdaleč ni vse, s čimer se ukvarjajo. Pravzaprav je manjši del njihovega delovanja. Že nekaj mesecev pozneje so odprli dnevni center za brezdomce, začelo se je terensko delo, brezdomce so začeli spremljati po bolnicah, na psihiatrijo, po zaporih in podobnih ustanovah.

Leta 2008 so začeli pilotni projekt nastanitvene podpore, kar pomeni, da ljudje dobijo stanovanje za leto in pol, v tem času pa naj bi si uredili življenje. Obrnili so se na občinski javni stanovanjski sklad in tako dobili v najem dve hiši ter dve stanovanji. Med pomembnejše projekte spada tudi Univerza pod zvezdami, katere ključni del je, pravi Kuljanac, »da si človek znova pridobi samospoštovanje«.

Kriza revnim ne prizanaša

Društvo se financira iz sredstev, pridobljenih na javnih razpisih, zato denar in število zaposlenih zelo nihata, pojasnjuje predsednik. Glavnina sredstev prihaja od različnih ministrstev in MOL, negotovi letni dotok denarja pa pomeni, da je v društvu vsako leto zaposlenih zelo različno število ljudi. Letos jih je 15, prihodnje leto jih bo morda le še deset.

Kuljanac pojasnjuje, da je tudi njih prizadela kriza; vsota, ki jim jo uspe pridobiti z razpisi, se zadnja tri leta zmanjšuje. Lani so v svoje dejavnosti lahko vložili približno pol milijona evrov, vendar je velik del prispeval Evropski socialni sklad, črpanje teh sredstev pa se bo kmalu končalo.

Poleg redno zaposlenih, delovanje društev omogočajo tudi prostovoljci. Teh je približno 25, poleg njih pa seveda sodelujejo tudi brezdomci. Ustvarjalcev časopisa je približno 200, dnevni center skupaj s terenskim delom vključuje približno 350 brezdomcev, občasno pa številke dosegajo tudi 500 ljudi, ki sodelujejo pri različnih dejavnostih in se s tem hkrati rešujejo iz težkih razmer. Kuljanac ocenjuje, da so relativno uspešni, a hkrati poudarja, da bi boljšo oceno dali tisti, ki pri njih poiščejo pomoč.

Zavetišča bi morala biti prehodna

Poudarja tudi, da prestolnici manjkajo še kakšno zavetišče in druge oblike nastanitve, pa tudi mnogo več možnosti zaposlovanja, saj ti ljudje preprosto niso konkurenčni na trgu delovne sile. Manjka specifične pomoči – starejšim brezdomcem so na primer precej nedostopne predvsem zdravstvene storitve. V bolj razvitih državah so zavetišča res prehodna, cilj je ljudi trajno nastaniti. Če človek nima doma, izboljšanja v njegovem življenju ne moremo pričakovati, pravi Kuljanac.

Struktura brezdomstva se je v zadnjih osmih letih brez dvoma spremenila in se še spreminja, pojasnjuje predsednik društva. Vedno več je mladih, ki imajo težave z zdravjem in drogami.

Ljubljana je s projekti za reševanje te problematike sicer bogata, a bo treba sčasoma ugotoviti, da se je (kot v nekaterih drugih slovenskih mestih) ne rešuje samo z gradnjo zavetišča, nato pa se dvigne roke.