Tiskane izdaje
Ljubljana – Včeraj je iz vseh kotičkov Kongresnega trga odmevala reggae glasba izpod prstov didžeja Ziggi Mastaha, kar je neizpodbitno nakazovalo, da je Marihuana marš v polnem teku. Gre za globalno gibanje, ki se je začelo leta 1999, ko je v svetovnem praznovanju kulture uporabe konoplje sodelovalo 829 mest v 72 državah.
V Ljubljani poteka v organizaciji Študentske organizacije v Ljubljani, ki se je praznovanja lotila pred dvanajstimi leti v sklopu projekta Prohibicija slepi, Marihuana marš. Dogodka niso zastavili zgolj kot »pohaške veselice«, ampak so se ga lotili tudi z izobraževalne plati in širšega ozaveščanja javnosti o vsestranskosti konoplje.
Tako so na trgu sredi Ljubljane bili trije izobraževalni sklopi. Prvega je s predavanjem začel Pavel Gantar, tokrat v vlogi sociologa in ne politika, ki je predaval o družbenih učinkih prohibicije in stigmatizaciji uporabnikov konoplje.
Sledila je osebna zgodba Ricka Simpsona, ki je svojo dolgotrajno bolezen ozdravil s hašiševim oljem, sedaj pa tako pomaga tisoče drugim bolnikom, za konec pa so Tomaž Koren iz skupine Konoplja.org, Gantar in Simpson na okrogli mizi odgovarjali na vprašanja poslušalcev.
Pozno popoldne je sledila glasbena popestritev, za katero so poskrbeli Velebor, Zlatko, Drill&Burke, Slon in Sadež in Luka Korenčič, na stojnicah pa so svoje izdelke na ogled postavili Ziggi Rolling Papers, Konoplja.org, Cannabis, Semena.si in še nekaj drugih.
Policisti pa kljub obljubam, da bodo tolerantni do zvijalcev smotk, obljube niso držali. »Njihovo zagotovilo smo dobili, ker je zadeva pod nadzorom, in tudi zato, ker je namen dogodka izobraževanje ter informiranje,« je povedal Klemen Balanč iz Študentske organizacije ljubljanske univerze. V soboto popisane je pozval, naj se obrnejo na njihovo organizacijo. »Naj nam dostavijo odločbe in z našimi odvetniki jim bomo pomagali pri pritožbah,« je obljubil.
Koraki Marša
Tomaž Koren iz konoplja.org nam je razložil o korakih, ki so jih naredili v 12 letih, saj je pri organizaciji Marihuana marša od začetka. Začeli so ga torej v sklopu projekta Prohibicija slepi; v letih se je razvijal, saj so stvar kmalu zastavili širše in začeli gledati tudi na sam koncept ozaveščanja o pozitivnih učinkih konoplje. »Industrijska konoplja se že lahko goji, tudi medicinska bo po mojem mnenju kmalu dopustna, ko bomo imeli stabilno vlado. Namen gibanja pa je, da se dvigne zavest ljudi in da se, ko bodo vlado končno sestavili in stabilizirali, začne vplivati tudi nanjo.«
Marihuana marša sicer v Ljubljani ni bilo od leta 2010, letos pa so se, tako pravi Balanč, odločili, da so družbene razmere relativno zrele in da bo sam dogodek pozitivno sprejet. »Predvsem pa, da ljudje nanj ne bodo gledali kot na neki agitatorski pohaški dogodek, saj vsebuje tudi izobraževalno in informativno noto.«
Študentje se zdaj ne razlikujejo kaj dosti od svojih predhodnikov, tudi oni ga radi pohajo, »ampak trava je načeloma tako ali tako droga intelektualcev«, se je zasmejal Balanč. Po njegovem mnenju težava nastopi kasneje, na delovnih mestih, saj kadilci, če jim v krvi odkrijejo THC, ne opravijo zdravniškega pregleda, »čeprav so enako ali celo bolj sposobni kot tisti, ki na primer pijejo alkohol«.
Študentska organizacija, različne nevladne organizacije in struje iz vse Slovenije so se povezale v forum. V njem skupaj gradijo in ustvarjajo vsebino, ki jo prek komisije vlade za droge – člana sta tudi Balanč in Koren – spravljajo na dnevni red. In kakšen je odnos naših politikov do konoplje? »Ko smo o tem spraševali kandidate za evropske poslance, so se načeloma vsi distancirali od tega, z izjemo Igorja Lukšiča; povedal je, da je za uporabo konoplje v medicinske namene,« je dejal Balanč in razložil, da so politične stranke načeloma vse za spremembo pri medicinski konoplji.
Brez strahu
Da ga mladi radi pohajo, smo videli tudi sami, saj so se po vsem trgu, kriminalistom navkljub, zvijali džointi. Mladina je posedala na odejah in klopeh ter uživala v razmeroma toplem dnevu. Ekipa študentov iz Sevnice se je strinjala z Balančom, da samo uživanje marihuane še ne pomeni, da si »luzer« ali postopač, na dogodek pa so prišli podpret gibanje Marihuana marša.
Takšnega mnenja so bili skoraj vsi mladi, s katerimi smo govorili. Opazili pa smo tudi starejše meščane in meščanke. Eden od njih, o imenih ne bi, saj veste, je povedal, da marihuano uživa že dvajset let. V tem času je magistriral, si ustvaril družino in relativno uspešno »fura svoje življenje«. Uživanja marihuane ne povezuje z neuspehom v življenju, »ta je odvisen od vsakega posameznika, življenje si lahko, če ne gradi na sebi, uniči vsak. Tako kadilec marihuane kot tisti, ki pije alkohol ali pač nič od tega. Vsak naj začne pri sebi, živi in pusti živeti.«
